Aleksander III. Škotski
| Aleksander III. | |
|---|---|
 Kronanje kralja Aleksandra na Moot Hillu v Sconu. Ollamh rígh (kraljevi pesnik) ga je nagovoril z "Benach De Re Albanne" (Bog blagoslovi škotskega kralja) in nato recitiral Aleksandrovo genealogijo. Ob Aleksandru z mečem v roki stoji Maol Choluim II., grof Fife. | |
| Kralj Albe (Škotske) | |
| Vladanje | 6. julij 1249 – 19. marec 1286 |
| Inavguracija | 13. julij 1249 |
| Predhodnik | Aleksander II. |
| Naslednik | Margareta Norveška |
| Rojstvo | 4. september 1241 Grad Roxburgh, Roxburghshire, Škotska |
| Smrt | 19. marec 1286 (44 let) Kinghorn Ness, Fife, Škotska |
| Pokop | 29. marec 1286 |
| Zakonci |
|
| Potomci več... |
|
| Rodbina | Dunkeld |
| Oče | Aleksander II. |
| Mati | Marija de Coucy |
| Poklic | vladar |
Aleksander III. (škotskogelsko Alaxandair mac Alaxandair; sodobna gelščina Alasdair mac Alasdair) je bil od 6. julija 1249 do svoje smrti kralj Škotske, * 4. september 1241, † 19. marec 1286.
Sklenil je Perthski sporazum, s katerim je Škotska pridobila suverenost nad Zunanjimi Hebridi in otokom Man. Njegova dedinja in edina vnukinja, Margareta Norveška, je umrla, preden je bila kronana za njegovo naslednico.
Življenje
[uredi | uredi kodo]_-_Google_Art_Project.jpg)
Aleksander ke bil rojen v Roxburghu kot edini sin Aleksandra II. in njegove druge žene Marie de Coucy.[1] 6. julija 1249 mu je umrl oče in Aleksander je pri sedmih letih postal njegov naslednik. Inavguriran je bil v Sconeu 13. julija 1249.[2]
Njegovo mladost je zaznamoval zagrizen boj za oblast med dvema rivalskima strankama. Prvo je vodil Walter Comyn, grof Menteithski, drugo pa Alan Durward, škotski justiciar. V zgodnjih letih Aleksandrove vladavine je prevladovala prva. Ob Aleksandrovi poroki z Margareto Angleško leta 1251 je Henrik III. izkoristil priložnost in od svojega zeta zahteval poklon Škotskega kraljestva, vendar ga Aleksander ni ubogal. Leta 1255 je dogovor med angleškim in škotskim kraljem v Kelsu privedel do tega, da sta Menteith in njegova stranka izgubila boj proti Durwardovi stranki. Slednja je kljub sramoti ohranila velik vpliv in dve leti pozneje, ko je na svojo stran pridobila kralja, svoje tekmece prisilila, da so privolili v ustanovitev regentstva s predstavnikoma obeh strank.[3]
Ko je leta 1262 pri 21 letih dosegel polnoletnost, je izjavil, da namerava nadaljevati projekt Zunanji Hebridi, ki ga je trinajst let prej prekinila očetova smrt.[3] Uradno je vložil zahtevo norveškemu kralju Haakonu IV. Haakonssonu, ki je zahtevo zavrnil in se naslednje leto odzval z mogočno invazijo. Obplul je zahodno obalo Škotske, se ustavil pri otoku Arran in se začel pogajati. Aleksander je spretno zavlačeval pogajanja, dokler se niso začela jesenska neurja. Haakon, naveličan odlašanja, je končno napadel. V strašnem neurju je bilo močno poškodovanih več njegovih ladij. Bitka pri Largsu 2. oktobra 1263 se je končala brez zmagovalca in Haakonov položaj je postal brezupen. Vrnil se je domov in 15. decembra 1263 umrl na Orkneyskih otokih. Haakonov naslednik Magnus VI. Haakonsson je leta 1266 sklenil Perthski sporazum, s katerim je Škotski v zameno za denarna plačila odstopil otok Man in Zunanje Hebride. Orkneyske in Shetlandske otoke je Norveška obdržala do leta 1469, ko so postali dota Margarete Danske, neveste Jakoba III. Škotskega.
Zakonske zveze in otroci
[uredi | uredi kodo]
26. decembra 1251 se je poročil z Margareto Angleško, hčerko angleškega kralja Henrika III. in Eleonore Provansalske. On je bil star deset let, ona pa enajst.[4] Margareta je umrla leta 1275, potem ko je rodila tri otroke:[5]
- Margareto (28. februar 1261 – 9. april 1283), ki se je poročila z norveškim kraljem Erikom II.,[3]
- Aleksandra, škotskega princa (21. januar 1264, Jedburgh – 28. januar 1284 opatija Lindores), pokopanega v opatiji Dunfermline, in
- Davida (20. marec 1272 – junij 1281, grad Stirling), pokopanega v opatiji Dunfermline.
Po pisanju Lanercostske kronike Aleksander kot vdovec naslednjih deset let nikoli ni bil sam: "Nikoli ni odlašal ne zaradi letnega časa, ne zaradi neviht, ne zaradi nevarnosti poplav ali skalnatih pečin, ampak je obiskoval ne preveč verodostojne nune ali matrone, device ali vdove, kadar se mu je zahotelo, včasih tudi preoblečen." [6]
Proti koncu Aleksandrove vladavine je zaradi smrti vseh treh njegovih otrok v nekaj letih postalo izjemno pomembno vprašanje nasledstva. Leta 1284 je prepričal stanove, da so za njegovo dedinjo priznali njegovo vnukinjo Margareto Norveško. Potreba po moškem dediču ga je pripeljala do tega, da se je 1. novembra 1285 poročil z Jolando iz Dreuxa.[7]
Smrt
[uredi | uredi kodo]Aleksander je umrl zaradi padca s konja, ko je 19. marca 1286 v temi jahal na obisk h kraljici v Kinghorn, ker je bil naslednji dan njen rojstni dan.[8] Nekatera besedila pravijo, da je padel s pečine.[9] Pokopan je bil v opatiji Dunfermline. Po njegovi smrti se v njegovem kraljestvu začelo obdobje teme, ki je sčasoma privedlo do vojne z Anglijo.
Ker Aleksandra ni preživel noben od njegovih otrok, je prestolonaslednik postal njegov nerojeni otrok s kraljico Jolando. Ko se je Jolandina nosečnost končala, verjetno s splavom, je prestolonaslednica postala Aleksandrova triletna vnukinja Margareta Norveška. Margareta je pred kronanjem umrla na poti na Škotsko leta 1290. Z inavguracijo Ivana Balliola za škotskega kralja 30. novembra 1292 se je končalo šestletno obdobje, ko so Škotski vladali 'varuhi dežele'.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Reid, Norman H. (2004). »Alexander III (1241–1286), king of Scots«. Oxford Dictionary of National Biography (v angleščini) (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/323. ISBN 978-0-19-861412-8. Pridobljeno 9. junija 2020.
- ↑ Panton, James (2011). Historical Dictionary of the British Monarchy (v angleščini). Scarecrow Press. str. 538. ISBN 978-0-8108-7497-8.
- 1 2 3 »Alexander III, King of Scots 1249–1286«. Scotland's History, BBC.
- ↑ Staniland, Kay (1986). »The Nuptials of Alexander III of Scotland and Margaret Plantagenet«. Nottingham Medieval Studies (v angleščini). 30: 20–45. doi:10.1484/J.NMS.3.132. ISSN 0078-2122.
- ↑ Ashley, Mike (2012). The Mammoth Book of British Kings and Queens (v angleščini). Little, Brown Book Group. ISBN 978-1-4721-0113-6.
- ↑ Maxwell, Herbert, ur. (1909). »Chronicle of Lanercost«. The Scottish Historical Review. 6: 184. Pridobljeno 8. avgusta 2016.
- ↑ »"Death of Alexander III", Foghlam Alba«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2015. Pridobljeno 14. julija 2015.
- ↑ Marshall, Rosalind K. (2003). Scottish Queens, 1034–1714. Tuckwell Press. str. 27.
- ↑ Mount, Toni (2015). Dragon's Blood & Willow Bark: The Mysteries of Medieval Medicine. Stroud, Glos.: Amberley. str. n.p. ISBN 978-1445643830. Pridobljeno 8. avgusta 2016.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Alan Orr Anderson (ur.); Early Sources of Scottish History: AD 500–1286, 2 Vols, (Edinburgh, 1922), ponatis, Marjorie Anderson (ur.); (Stamford, 1991).
- Ashley, Mike (2002), British Kings & Queens, Carroll & Graf, ISBN 0-7867-1104-3.
- Brown, Michael (2004), The Wars of Scotland 1214–1371, Edinburgh University Press, ISBN 0-7486-1237-8
- Browne, Ray Broadus; Krauser, Lawrence A. (2000), The Detective as Historian: History and Art in historical crime fiction, Vol. 1, Popular Press, ISBN 978-0-87972-815-1
- Campbell, Marion (1999), Alexander III King of Scots, House of Lochar, ISBN 1-899863-55-9
- Duncan, A. A. M. (2016). The Kingship of the Scots, 842–1292: Succession and Independence. Edinburgh University Press.
- Fergusson, James (1937), Alexander the Third King of Scotland, Alexander MacClehose & Co.
- Neville, Cynthia J.; Simpson, Grant G. (2012), Regesta Regum Scottorum, Vol. IV part 1. The Acts of Alexander III, Edinburgh University Press, ISBN 978-0-7486-2732-5.
- Nield, Jonathan (1968), A Guide to the Best Historical Novels and Tales, Ayer Publishing, ISBN 978-0-8337-2509-7
- Reid, Norman H. (1990), Scotland in the Reign of Alexander III 1249–1286, John Donald, ISBN 0-85976-218-1
- Scott, Robert McNair; Robert the Bruce: King of Scots, 1869.
Aleksander III. Škotski Rodbina Dunkeld Rojen: 4. september 1241 Umrl: 19. marec 1286 | ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Aleksander II. |
Kralj Škotske 1249–1286 |
Naslednik: Margareta |
