Albin Bubnič
| Albin Bubnič | |
|---|---|
| Rojstvo | 7. september 1915 Pregarje |
| Smrt | 23. junij 1978 (62 let) Pregarje |
| Narodnost | slovenska |
| Državljanstvo | |
| Poklic | novinar, učitelj |
| Poznan po | časnikar |
Albin Bubnič, slovenski učitelj in časnikar, * 7. september 1915, Pregarje, † 23. junij 1978, Trst.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Rodil se je[1] v Pregarjah, oče je bil pismonoša Viktor, mati Ivanka (rojena Tomažič). Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato je nadeljeval šolanje v koprskem semenišču, iz katerega je leta 1935 izstopil zaradi protislovenskega vzdušja (takrat sta bili tržaška in koprska škofija združeni, v Italiji pa je vladal fašizem). Učiteljišče je končal leta 1940 v Trstu kot privatist. V februarju leta 1943 so ga fašisti zaradi protifašističnega delovanja aretirali. Jeseni 1943 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Mauthausen in do konca vojne še v druga taborišča v Nemčiji. Po osvoboditvi je pomagal pri organiziranju slovenskega šolstva v Istri, bil je dve leti ravnatelj osnovne šole v Kopru in istočasno je pričel dopisovati v tržaški list Kmečko-delavska enotnost in postal leta 1947 njegov urednik, od leta 1948 pa je bil novinar Primorskega dnevnika iz Trsta in je opustil učiteljevanje. Skrbno je raziskoval in zbiral gradivo o nacističnih taboriščih in preživelih iz tržaške Rižarne.[2] Njegovo delo so prevzele znane vsedržavne revije po Italiji,[3] saj so bili do tedaj zločini[4] v tržaški Rižarni zamolčani.[5][6] V sodelovanju z drugimi avtorji je napisal delo, ki je izšlo v slovenščini in italijanščini Od fašističnega škvadrizma do pokola v Rižarni - Trst - Istra - Furlanija - 1919 - 1945 (Trst, 1974).[7] Bubnič je bil izredno ploden publicist in je mnogo pisal tudi za Jadranski koledar in druge publikacije.[8]
Za novinarsko delo je bil leta 1976 nagrajen s Tomšičevo nagrado.[9]
Leta 1977 je prejel priznanje Vsedržavne zveze italijanskih kronistov »Vita do cronista«.
Leta 1980 so ustanovili Sklad Bubnič Magajna (ki je od leta 2014 postalo Kulturno društvo – Associazione culturale Bubnič Magajna).[10]
Leta 1997 so po njem poimenovali slovensko osnovno šolo v Miljah.[11]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon (1993). Snopič 19. Gorica: Goriška Mohorjeva družba (COBISS)
- ↑ »Človek, ki je iskal resnico o Rižarni«. www.primorski.eu. Pridobljeno 7. junija 2025.
- ↑ »»Albin Bubnič si zasluži ulico ali spominsko tablo««. www.primorski.eu. Pridobljeno 7. junija 2025.
- ↑ »Razstava o procesu, ki je pretresel Trst«. www.primorski.eu. Pridobljeno 7. junija 2025.
- ↑ »Rižarna ni muzej, pač pa kraj tragičnega umiranja«. www.delo.si. Pridobljeno 7. junija 2025.
- ↑ https://deportati.it/static/upload/mos/mostra_risiera_english_part1.pdf
- ↑ »Bubnič, Albin - Istarska enciklopedija«. istra.lzmk.hr. Pridobljeno 7. junija 2025.
- ↑ »BUBNIČ, Albin«. Obrazi slovenskih pokrajin (v ameriški angleščini). Pridobljeno 7. junija 2025.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ »Bubnič, Albin (1915–1978) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 7. junija 2025.
- ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Poimenovanje Celodnevne osnovne šole v Miljah "Albin Bubnič" : 10. maja 1997 :: COBISS Plus«. plus.cobiss.net. Pridobljeno 7. junija 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Pahor Sergij. »Bubnič Albin«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.