Pojdi na vsebino

Albin Bubnič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Albin Bubnič
Rojstvo7. september 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Pregarje
Smrt23. junij 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (62 let)
Pregarje
Narodnostslovenska
Državljanstvo Italija
 SFRJ
 Svobodno tržaško ozemlje
 Kraljevina Italija
Poklicnovinar, učitelj
Poznan počasnikar

Albin Bubnič, slovenski učitelj in časnikar, * 7. september 1915, Pregarje, † 23. junij 1978, Trst.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je[1] v Pregarjah, oče je bil pismonoša Viktor, mati Ivanka (rojena Tomažič). Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato je nadeljeval šolanje v koprskem semenišču, iz katerega je leta 1935 izstopil zaradi protislovenskega vzdušja (takrat sta bili tržaška in koprska škofija združeni, v Italiji pa je vladal fašizem). Učiteljišče je končal leta 1940 v Trstu kot privatist. V februarju leta 1943 so ga fašisti zaradi protifašističnega delovanja aretirali. Jeseni 1943 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Mauthausen in do konca vojne še v druga taborišča v Nemčiji. Po osvoboditvi je pomagal pri organiziranju slovenskega šolstva v Istri, bil je dve leti ravnatelj osnovne šole v Kopru in istočasno je pričel dopisovati v tržaški list Kmečko-delavska enotnost in postal leta 1947 njegov urednik, od leta 1948 pa je bil novinar Primorskega dnevnika iz Trsta in je opustil učiteljevanje. Skrbno je raziskoval in zbiral gradivo o nacističnih taboriščih in preživelih iz tržaške Rižarne.[2] Njegovo delo so prevzele znane vsedržavne revije po Italiji,[3] saj so bili do tedaj zločini[4] v tržaški Rižarni zamolčani.[5][6] V sodelovanju z drugimi avtorji je napisal delo, ki je izšlo v slovenščini in italijanščini Od fašističnega škvadrizma do pokola v Rižarni - Trst - Istra - Furlanija - 1919 - 1945 (Trst, 1974).[7] Bubnič je bil izredno ploden publicist in je mnogo pisal tudi za Jadranski koledar in druge publikacije.[8]

Za novinarsko delo je bil leta 1976 nagrajen s Tomšičevo nagrado.[9]

Leta 1977 je prejel priznanje Vsedržavne zveze italijanskih kronistov »Vita do cronista«.

Leta 1980 so ustanovili Sklad Bubnič Magajna (ki je od leta 2014 postalo Kulturno društvo – Associazione culturale Bubnič Magajna).[10]

Leta 1997 so po njem poimenovali slovensko osnovno šolo v Miljah.[11]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon (1993). Snopič 19. Gorica: Goriška Mohorjeva družba (COBISS)
  2. »Človek, ki je iskal resnico o Rižarni«. www.primorski.eu. Pridobljeno 7. junija 2025.
  3. »»Albin Bubnič si zasluži ulico ali spominsko tablo««. www.primorski.eu. Pridobljeno 7. junija 2025.
  4. »Razstava o procesu, ki je pretresel Trst«. www.primorski.eu. Pridobljeno 7. junija 2025.
  5. »Rižarna ni muzej, pač pa kraj tragičnega umiranja«. www.delo.si. Pridobljeno 7. junija 2025.
  6. https://deportati.it/static/upload/mos/mostra_risiera_english_part1.pdf
  7. »Bubnič, Albin - Istarska enciklopedija«. istra.lzmk.hr. Pridobljeno 7. junija 2025.
  8. »BUBNIČ, Albin«. Obrazi slovenskih pokrajin (v ameriški angleščini). Pridobljeno 7. junija 2025.
  9. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  10. »Bubnič, Albin (1915–1978) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 7. junija 2025.
  11. Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Poimenovanje Celodnevne osnovne šole v Miljah "Albin Bubnič" : 10. maja 1997 :: COBISS Plus«. plus.cobiss.net. Pridobljeno 7. junija 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]