Al-Muti
| al-Muti li-llah المطيع لله | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Kalif Poveljnik pravovernih | |||||
 Bakreni fals samanidskega vladarja
Mansurja I. ibn Nuha, ki omenja al-Mutija kot njemu nadrejenega vladarja, Buhara, 964/965 | |||||
| 23. kalif Abasidskega kalifata | |||||
| Vladanje | 28. januar 946 – 5. avgust 974 | ||||
| Predhodnik | al-Mustakfi | ||||
| Naslednik | al-Tai | ||||
| Rojstvo | 913/914 Bagdad | ||||
| Smrt | 12. oktober 974 (star 60 let) Dajr al-Akul | ||||
| Pokop | Rusafa, Bagdad | ||||
| Žena | Utb | ||||
| Potomci | al-Tai | ||||
| |||||
| Vladarska rodbina | Abasidska dinastija | ||||
| Oče | al-Muktadir | ||||
| Mati | Mašala | ||||
| Religija | sunitski islam | ||||
| Poklic | politik, kalif | ||||
Abul al-Kasim al Fadl ibn Džafar al-Muktadir (arabsko أبو القاسم الفضل بن المقتدر ) ali krajše al-Muti (arabsko المطيع لله) je bil od leta 946 do 974 kalif Abasidskega kalifata, * 914, † 12. oktober 974, Dajr al-Akul.
Januarja 946 je bujidski emir Muiz al-Davla prevzel oblast v Bagdadu in med sprejemom napadel kalifa al-Mustakfija, ga ujel in ukazal oslepiti. Al-Muti, ki je vedno sovražil svojega bratranca al-Mustakfija, se je takoj ponudil, da postane novi kalif. Bujidski emirji so ponudbo sprejeli, vendar so mu odvzeli vsakršno oblast in dostojanstvo in se pri imenovanjih vezirjev z njim se sploh niso posvetovali.
V kalifatu so uvedeni šiitske verske obrede, na primer javno žalovanje ob obletnici al-Huseinove smrti. Na mošeje so celo vklesali prekletstva proti prvim kalifom in celo proti Mohamedovi ženi Ajši. Prebivalstvo so te žalitve ogorčile.
Al-Mutija je leta 974 prizadela paraliza in je bil prisiljen odstopiti v korist svojega sina al-Taija. Kmalu zatem pa je umrl.
Biografija
[uredi | uredi kodo]Al-Fadl ibn Džafar je bil rojen leta 914 mesecih kot sin sužnje slovanskega porekla,[1] ki se je po nekaterih virih imenovala Šula[2] (Šagla), po drugih pa Mašala.
Med vladavino kalifa al-Mutija je oblast v kalifatu dokončno prešla v roke Bujidov, ki so v islamu izpovedovali šiitizem. Ahmed ibn Buvajh je odpravil vse časti, ki so se izkazovale kalifu, in kalifa spremenil v dekorativno figuro, ki ni imela nobene zveze z državnimi zadevami. Kalif ni imel niti vezirja. Njegov edini zaupnik je bil tajnik (katib), ki je vodil evidenco njegovih stroškov. Na tem položaju je bil sprva nekdanji emir al-umara Ibn Širzad. Al-Muti ni mogel razpolagati z državno blagajno in se je moral preživljati z dohodki od posestev, ki so mu ostala. Ta sredstva so komaj zadostovala, da ni živel v popolni revščini.[2]
Z Bizantinci so si Abasidi izmenjali ujetnike, vendar so Bizantinci zavzeli Kreto in dosegli Tarz in Masis. Masis so kasneje zavzeli in se nato obrnili proti Diyarbakırju in Nisaybinu, zavzeli Antiohijo in nadaljevali prodiranje proti Alepu. Kasneje so zavzeli še Homs in Tripoli, napadli al-Džaziro, Diyarbakır in Edeso, na kar se nista odzvala niti kalif niti Bujidi. Šele kasneje sta sledila dva poraza Bizantincev.[2]
Karmati so Abasidom vrnili Črni kamen[3] in poskušali z vojno proti Fatimidom ponovno priti na oblast, vendar so bili poraženi.
Po nekaterih virih je Muiz al-Davla Ahmed ibn Buvajh želel dokončno odpraviti dinastijo Abasidov in na oblast pripeljati enega od Alidov ali Fatimida al-Muiza Lidinillaha. Večina al-Davlovega ožjega kroga je to idejo podpirala, vendar ga je eden od njih od tega odvrnil. Slednji je svoje zavračanje utemeljil z dejstvom, da je laže vladati Abasidom kot Alidom, ki bi lahko omejili moč Bujidov in jim na koncu povsem odvzeli oblast.[2]
Med vladavino kalifa al-Mutija so Ahmeda ibn Buvajha premagali Hamdanidi, ki so vdrli v Bagdad. Ahmed ibn Buvajh jih je kmalu prisilil, da so se vrnili v Mosul, in z njimi sklenil mir.
Al-Mutija je leta 974 prizadela paraliza in se je odpovedal prestolu v korist svojega sina al-Taija.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Павел Владимирович Кузенков. Арабский и исламский мир в Средние века: от Иберийского полуострова до Средней Азии. Ur. Д. Е. Мишин. Moskva, Институт востоковедения РАН, 2021, str. 17
- 1 2 3 4 Али-заде 2004.
- ↑ Kennedy 2016, str. 288—289.
- ↑ Рыжов К.В. Аббасиды. Все монархи мира. Мусульманский Восток. VII—XV вв. Вече, 2004. str. 544. ISBN 5-9533-0384-X.
Vira
[uredi | uredi kodo]- Али-заде А.А. Халифат Аббасидов. Хроника мусульманских государств I—VII вв. хиджры. 1-е изд. Умма, 2004. str. 445. ISBN 5-94824-111-4.
- Kennedy, Hugh. The Prophet and the Age of the Caliphates: The Islamic Near East from the 6th to the 11th Century. Oxford and New York: Routledge, 2016. ISBN 978-1-138-78761-2.
Al-Muti Rojen: 913/914 Umrl: 12. oktober 974 | ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: al-Mustakfi |
Kalif Abasidskega kalifata 29. januar/9. marec 946 – 5. avgust 974 |
Naslednik: al-Tai |
