Al-Mutaz
| al-Mutaz المعتز | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Kalif Poveljnik pravovernih | |||||
 Al-Mutazov zlati dinar, kovan v Samarkandu leta 867 | |||||
| 13. kalif Abasidskega kalifata | |||||
| Vladanje | 25. januar 866 — 13. julij 869 | ||||
| Predhodnik | al-Mustain | ||||
| Naslednik | al-Muhtadi | ||||
| Rojstvo | okoli 847 Samara, Abasidski kalifat | ||||
| Smrt | julij/avgust 869 (star 22 let) Samara, Abasidski kalifat | ||||
| Pokop | Samara | ||||
| Ženi | Fatima bint ibn Hakan[1] Hasana al-Badavija[2] | ||||
| Potomci | Abdalah ibn al-Mutaz | ||||
| |||||
| Vladarska rodbina | Abasidska dinastija | ||||
| Oče | al-Mutavakil | ||||
| Mati | Kabiha | ||||
| Religija | sunitski islam | ||||
| Poklic | kalif | ||||
Abu Abd Alah al-Mutaz bi-llah (arabsko أبو عبد الله محمد بن جعفر) je bil abasidski kalif, ki je vladal od 25. januarja 866 do 16. julija 869 med tako imenovano "anarhijo v Samari", * okoli 847, julij/avgust 869.
Na prestol so ga postavili turški vojaki. Kasneje je postal lutka v njihovih rokah. Pri devetnajstih letih je postal poveljnik vernikov in najmlajši kalif v dotedanji zgodovini Abasidov.[3] Med svojim vladanjem se je moral prebijati med dvornimi frakcijami, ki so se ostro borile za oblast.
V Samari so mu resne težave povzročali muslimanski Arabci in Berberi iz Magreba, medtem ko so Bagdadu prevladovala arabske in perzijske sile, ki so sprva kot kalifa podpirale njegovega bratranca al-Mustaina. Al-Mutaza so torej obkrožali nasprotniki, pripravljeni spletkariti proti njemu in ga ob prvi priložnosti izdati.
Al-Mutaz je zato najprej je usmrtil svojega predhodnika al-Mustaina in nato na krut način svojega brata Ibrahima al-Muajada, ki je bil imenovani prestolonaslednika. Svojega drugega brata Abu Ahmeda, ki je v zadnji bitki pogumno poveljeval četam, da bi pomagal svojemu nehvaležnemu bratu, je ukazal zapreti. Turki so ga poskušali osvoboditi, še bolj prestrašeni al-Mutaz pa se je odločil, da ga bo ubil. Abu Ahmeda so zadušili v volneni halji, njegovo truplo pa razstavili na kalifovem dvoru, da bi dokazali, da na njegovem telesu ni znakov nasilja in da je zato umrl naravne smrti.
Prihodke kalifata je zapravljal popolnoma nesposoben dvor, tako da je v zakladnici ostalo zelo malo za plačilo vojakov. Vojaki, zadolženi za obrambo mesta, so zato obkolili kalifovo palačo in zahtevali plačilo. Guverner je al-Mutaza zaprosil za predujem, vendar ga je kalif zavrnil. V Samari je izbruhnil hud upor. Skrbno nahujskana drhal je preprečila, da bi se al-Mutazovo ime omenilo v hutbah petkove opoldanske molitve v mošejah, zato tistega dne ni bilo nobenih molitev. Da bi zatrl upor in pregnal upornike, je bil guverner prisiljen porušiti dva mostova in požgati bližnji bazar. Naslednje leto so vojaki - Turki, Magaribi in Perzijci iz Fergane - požgali kalifovo palačo, da bi dobile plače.
Kalif se je kljub temu leta 868 uspel znebiti svojega tasta Buga al-Sagirja (ali al-Šarabija), ki ga je vedno sovražil, ker je bil med morilci njegovega očeta al-Mutavakila. Pri tem je računal na nezadovoljstvo Turkov, ki so ga obtožili, da ni mogel najti zahtevanih sredstev. Ko je Salih bin al-Vasif junija 869 zahteval odstavitev Ahmeda bin Israila, vezirja in kalifovega sostorilca pri njegovih prestopkih, ki je veljal za najbolj odgovornega za obupno finančno stanje kalifata in bil zaprt, kalif ni mogel storiti ničesar.[4]
Salih in še en upornik, Musa, sta sklenila al-Mutaza umoriti in svoj načrt izvedla z veliko brutalnostjo. Zvabila sta ga na sestanek, ga pretepla in zbrcala in nato v raztrganih oblačilih pustila na žgočem soncu brez vode in hrane, da je po treh dneh umrl.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ibn al-Sāʿī (2017). Consorts of the Caliphs: Women and the Court of Baghdad. Prevod: Shawkat M. Toorawa and the Editors of the Library of Arabic Literature. Introduction by Julia Bray, Foreword by Marina Warner. New York: New York University Press. ISBN 978-1-4798-0477-1.
- ↑ Caswell, F.M. (2011). The Slave Girls of Baghdad: The Qiyan in the Early Abbasid Era. Bloomsbury Publishing. str. 278. ISBN 978-1-78672-959-0.
- ↑ Philip K. Hitti, History of the Arabs.
- ↑ C. Lo Jacono, Storia del mondo islamico (VII-XVI secolo), str. 226.
Viri
[uredi | uredi kodo]- C.E. Bosworth, "al-Muʿtazz bi'llāh". The Encyclopaedia of Islam
- E. Herzfeld, Die Ausgrabungen von Samarra, VI., Geschichte der Stadt Samarra, Hamburg, 1948, str. 233–248.
- Claudio Lo Jacono, Storia del mondo islamico (VII-XVI secolo). Vol. 1. Il Vicino Oriente, Torino, Einaudi, 2003.
Al-Mutaz Rojen: 847 Umrl: 869 | ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: al-Mustain |
Kalif Abasidskega kalifata 866 – 869 |
Naslednik: al-Muhtadi |
