Al-Mutavakil

al-Mutavakil المتوكل
Amir al-Muminin Kalif
al-Mutavakil na srebrnem dirhamu
10. kalif Abasidskega kalifata
Vladanje	10. avgust 847 – 10. december 861
Predhodnik	al-Vatik
Naslednik	al-Muntasir
Rojstvo	31. marec 822 Bagdad, Abasidsko cesarstvo
Smrt	11. december 861 (861-12-11) (39 let) Samara, Abasidsko cesarstvo
Pokop	Samara
Žene	Seznam Farida Saanin Hubšija Um Išak Fitjan Kabiha Ludžajn Fadl Bunan Mahbuba Našib Mulah Raja Zamja Zadžir Najla Šadžar Sahib
Potomci	al-Muntasir al-Muvafak al-Mutamid al-Mutaz al-Muajad Ismail Abul-Hasan Abu Isa Išak Um Abdulah
Imena Džafar ibn al-Mutasim ibn al-Rašid al-Mutavakil ala Alah
Vladarska rodbina	Abasidska dinastija
Oče	al-Mutasim
Mati	Šudža al-Horezmi
Religija	sunitski islam
Poklic	kalif

Džafar ibn Mohamed ibn Harun al-Mutavakil ala Alah (arabsko جعفر بن محمد بن هارون, latinizirano: Jaʿfar ibn Muḥammad ibn Hārūn), splošno znan po svojem vladarskem imenu al-Mutavakil ala Alah arabsko المتوكل على الله, latinizirano: al-Mutawakkil ʿalā Allāh, dob. 'Tisti, ki se zanaša na Boga'), je bil deseti abasidski kalif, ki je vladal od leta 847 do smrti v atentatu leta 861, * 31. marec 822, † 11. december 861.

Na prestolu je nasledil svojega brata al-Vatika (vladal 842–847). Znan je po tem, da je Abasidsko cesarstvo razširil do največjega obsega. Bil je globoko veren. Odpravil je mutazilizem, končal obdobje preganjanja islamskih učenjakov in osvobodil islamskega pravnika in teologa Ahmeda ibn Hanbala. Znan je tudi po svoji strogi vladavini, zlasti do nemuslimanskih podložnikov.

Al-Mutavakila je 11. decembra 861 umorila turška garda s podporo njegovega sina al-Muntasirja, s čimer se je začelo obdobje državljanskih nemirov, znanih kot "anarhija v Samari".

Mladost

Al-Mutavakil je bil sin abasidskega princa Abu Išaka Mohameda, kasnejšerga kalifa al-Mutasima, in Šuje, njegove suženjske konkubine iz Horezma. Njegovo zgodnje življenje je nejasno, saj ni imel nobene vloge v političnih zadevah vse do smrti svojega starejšega polbrata al-Vatika avgusta 847.

Rojen je bil med vladavino njegovega strica al-Mamuna. Njegovo otroštvo je sovpadalo s tako imenovano zlato dobo Abasidskega kalifata. V mladosti je bil njegov oče pomemben uradnik v službi svojega brata, kalifa al-Mamuna, ki je vladal do svoje smrti leta 833. Po pripovedovanju al-Tabarija je al-Mamun na smrtni postelji narekoval pismo, v katerem je za svojega naslednika namesto al-Abasa imenoval svojega brata al-Mutasima. Slednjega je po osmih letih vladanja nasledil njegov najstarejši sin al-Vatik, njega pa leta 847 al-Mutavakil.

Kot mlademu princu se mu je leta 837 rodil prvi sin Mohamed, bodoči kalif al-Muntasir. Al-Muntasirjeva mati je bila bizantinska grška umm valad z imenom Hubšija. On sam je bil ob sinovem rojstvu star štirinajst let. Njegova sinova Ahmed (bodoči kalif al-Mutamid) in Talha (bodoči kalif al-Muvafak) sta bila rojena leta 842 oziroma 843. Al-Mutamidova mati je bila kufska umm valad Fitjan.

Kot princ je leta 842 odšel na romanje v Meko. Spremljala ga je mati, ki je na poti umrla. Pokopana je bila v abasidski palači v Kufi. Med vladavino svojega brata je bil njegov dvorjan.

Vladanje

Al-Mutavakil je takoj po prihodu na oblast pokazal, da se ne bo podredil interesom tistih, ki so podpirali njegov vzpon na prestol. Brez oklevanja je pokončal vse, ki so mu bili pred izvolitvijo sovražni. Ibn al-Zajat, vezir prejšnjih treh kalifov, in Itah, poveljnik turške vojske, sta bila mučena in leta 847 usmrčena.

Brezkompromisno je začel sistematično rušiti prejšnje državne strukture, zamenjal staro inteligenco z novo in na verskem področju dokončno prekinil z mutazilizmom, ki je bil do takrat uradna ideologija kalifata. Njegova trdna zavezanost sunitski ortodoksnosti ga je pripeljala do tega, da je prekinil vsakršen spor glede Korana. Glede Judov in kristjanov je uvedel relativno nove predpise, v bistvu podobne tistim, ki so veljali v času kalifata Omarja ibn Abd al-Aziza. Ponovno so bile uvedene omejitve glede njihovih oblačil in zgradb. Druge žrtve njegove verske politike so bili Alidi. Leta 850 je uničil mavzolej al-Huseina v Karbali, prepovedal romanje tja in ukazal, da se Alija med vsako petkovo hutbo obrekuje s prižnic mošej.

Med svojim vladanjem se je al-Mutavakil soočal s številnimi upori proti svoji oblasti, ki jih je spretno zatrl njegov turški general Buga starejši, ki je briljantno služil tudi njegovemu očetu. Armenijo je poskušal upravljati kot osvojeno provinco, čeprav je že dolgo uživala delno neodvisnost in se je zato uprla Bagdadu.

Buga je zaslovel tudi s svojo zmago nad Bizantinci leta 859, čeprav njegov uspeh ni trajno spremenil razmer. V tem obdobju je kalif poskušal preseliti svoj sedež iz Samare v Damask, vendar mu to ni uspelo zaradi nasprotovanja turške vojske in podnebja sirskega mesta, ki mu ni bilo všeč. Al-Mutavakil se je zato odločil zgraditi novo mesto nedaleč od Samare, na območju, imenovanem al-Džafarija. Tudi ta projekt je propadel, čeprav je zahteval precejšnje finančne izdatke. Ostal je v svoji palači, kjer so ga nazadnje umorili.

Očetomor in konec dejanske abasidske oblasti

Al-Mutavakil je uredil svoje nasledstvo in svoje posesti razdelil med svoje tri sinove. Ko pa je postalo jasno, da prestol ne bo pripadel njegovemu najstarejšemu sinu al-Muntasirju, temveč njegovemu mlajšemu bratu al-Mutazu, je al-Muntasir s skupino svojih privržencev 11. decembra 861 organiziral atentat na svojega očeta. Umor je povzročil ogromen škandal in šok, saj je bil to prvi očetomor v kratki zgodovini Abasidske dinastije.

Al-Mutavakilov umor verjetno ni bil posledica le pohlepa njegovega najstarejšega sina po oblasti, temveč tudi naraščajočega nezadovoljstva turške vojske. Turki niso bili dovolj močni, da bi se imeli za samozadostne, in so po Itahovem umoru in zaplembi Vasifovega premoženja videli, da je njihov položaj ogrožen. Poleg tega sta kalifova ekstravagantna, muhasta narava in krutost povzročili, da je bil med svojimi podložniki še posebej nepriljubljen, kljub občudujočemu odnosu do učenjakov in pesnikov, kar bi mu lahko prineslo sloves prefinjenega vladarja.

Po mnenju nekaterih zgodovinarjev, vključno s Hughom Kennedyjem, je bil al-Mutavakil zadnji kalif, ki je imel resnično moč odločanja. Po njegovem umoru je nastala kriza, ki se ni nikoli končala.

Viri

• al-Tabari, Taʾrīkh al-rusul wa l-mulūk (Zgodovina prerokov in kraljev), Muḥammad Abū l-Faḍl Ibrāhīm (ur.), Kairo, Dār al-maʿārif, 1969-77.
• Claude Cahen, Les peuples musulmans dans l'histoire médiéval, Damask, Institut Français de Damas, 1977.
• Philip K. Hitti, History of the Arabs, Macmillan & Co. Ltd., London, 1964 (trad. ital. Storia degli Arabi, Firenze, «La Nuova Italia» editrice, 1966).
• Hugh Kennedy, The Prophet and the Age of the Caliphates, London-New York, Longman, 1986.

Al-Mutavakil Abasidska dinastije Rojen: 31. marec 822 Umrl: 11. december 861
Vladarski nazivi
Predhodnik:  al-Vatik	Kalif Abasidskega kalifata 10. avgust 847 – 11. december 861	Naslednik:  al-Muntasir