Al-Mutanabi
| al-Mutanabi المتنبي | |
|---|---|
 Halil Gibran (1917, risba): al-Mutanabbi | |
| Rojstvo | أبو الطيِّب أحمد بن الحُسين بن الحسن بن عبد الصَّمد الجعفي الكندي الكُوفي 915 Kufa, Abasidski kalifat, zdaj Irak |
| Smrt | 23. september 965 (star približno 50 let) An Numanija, Abasidski kalifat, zdaj Irak |
| Druga imena | أبو الطيب أحمد بن الحسين المتنبّي |
| Poklic | pesnik |
| Obdobje | islamska zlata doba, (srednje abasidsko obdobje) |
| Regija | arabski svet, islamski svet |
Glavna zanimanja | arabsko pesništvo |
Abu al-Tajib Ahmed ibn al-Husein al-Mutanabi al-Kindi (arabsko أبو الطيب أحمد بن الحسين المتنبّي الكندي), splošno znan kot al-Mutanabi (المتنبّي), arabski pesnik iz obdobja Abasidskega dinastije, * okoli 915, † 23. september 965
Ustvarjal je na dvoru hamdanidskega emirja Sajfa al-Davle v Alepu, za katerega je napisal 300 folijev poezije.[1][2][3] Njegov pesniški slog mu je v njegovem času prinesel veliko priljubljenost. Številne njegove pesmi v današnjem arabskem svetu niso le še vedno pogosto brane, temveč veljajo za pregovorne.
Poezijo je začel pisati pri devetih letih. Znan je po svoji bistroumnosti in duhovitosti. Med temami, o katerih je razpravljal, so bili pogum, filozofija življenja in opis bitk. Veljal je za enega največjih, najvidnejših in najvplivnejših pesnikov v arabskem jeziku, zato je bil velik del njegovih del preveden v več kot 20 jezikov.
Njegov velik talent ga je zelo približal številnim voditeljem svojega časa, zlasti zato, ker jih je hvalil v zameno za denar in darila. Njegove politične ambicije so na koncu pokvarile njegove odnose z njegovimi pokrovitelji, njegovo samoljubje pa ga je morda stalo življenja, ko so ga napadli ljudje, ki jih je omenjal v nekaterih njegovih pesmih.
Biografija
[uredi | uredi kodo]Al-Mutanabi je bil rojen v Kufi v današnjem Iraku. Njegov oče je trdil, da izvira iz južnoarabskega plemena Banu Džufa.[4] Njegov priimek al-Kindi se pripisuje okrožju, kjer je bil rojen.[5]
Zaradi svojega pesniškega talenta in trditve, da je predhodil preroku Salihu, se je al-Mutanabi izobraževal v Damasku v Siriji. Ko so Karmati leta 924 oropali Kufo, se jim je pridružil in živel v plemenu Banu Kalb in drugih beduinskih plemenih. Naučil se je njihovih doktrin in narečja in zato imel veliko privržencev. Trdil je celo, da je nabi (نَـبِي, prerok). Od tod izhaja njegov vzdevek lakab al-Mutanabi - Napovedovalec preroka.
Leta 932 je vodil upor Karmatov v Siriji. Po zatrtju upora in dveh letih zapora, ki ga je odredil ihšidski guverner Homsa,[6] je leta 935 preklical svoje politično prepričanje in postal potujoči pesnik. V tem obdobju je začel pisati svoje prve znane pesmi. Politična ambicija, da bi postal vali, je al-Mutanabija pripeljala na dvora Sajfa al-Davle in Abuja al-Miska Kafurja, vendar mu ta ambicija ni uspela.
Al-Mutanabi je živel v času, ko je Abasidski kalifat začel razpadati in so številne države v islamskem svetu postale politično in vojaško neodvisne. Med temi državami je bil glavni Alepski emirat.
Začel je pisati panegirike v slogu, ki sta ga začela pesnika Abu Tamam in al-Buhturi. Leta 948 se je pridružil dvoru Sajfa al-Davle, hamdanidskega pesnika in emirja severne Sirije. Sajf al-Davla je bil zelo zaposlen z boji proti Bizantinskemu cesarstvu v Mali Aziji, kjer se je ob njem boril tudi Al-Mutanabi. Med devetletnim bivanjem na dvoru Sajfa al-Davle je Al-Mutanabi napisal svoje največje in najbolj znane pesmi, panegirike v hvalo svojemu zavetniku, ki veljajo za mojstrovine arabske poezije.
Med bivanjem v Alepu se je Al-Mutanabi znašel v sporu s številnimi učenjaki in pesniki na dvoru Sajfa al-Davle, vključno z Abu Firasom al-Hamdanijem, pesnikom in bratrancem Sajfa al-Davle. Istočasno je izgubil Sajf al-Davlovo naklonjenost zaradi svojih političnih ambicij, da bi postal vali. Zadnji del tega obdobja so zaznamovale spletke in ljubosumje, ki so dosegli vrhunec z al-Mutanabijevim odhodom iz Sirije v Egipt, ki so ga takrat uradno vladali Ikšididi.
Al-Mutanabi v Egiptu
[uredi | uredi kodo]Po ločitvi od Sajfa al-Davla se je al-Mutanabi pridružil dvoru Abu al-Miska Kafurja v Kairu. Kafur mu ni zaupal in njegove namere imel za grožnjo svojemu položaju. Al-Mutanabi je spoznal, da se njegovi upi, da bi postal državnik, ne bodo uresničili, zato je okoli leta 960 zapustil Egipt. Po odhodu je Abu al-Miska Kafurja ostro kritiziral s satiričnimi odami.
Smrt
[uredi | uredi kodo]Na poti v Bagdad so ga napadli tatovi, ki se jim je uprl in so ga zato ubili.[7]
Zapuščina
[uredi | uredi kodo]
Leta 1932 je bila al-Mutanabiju v čast poimenovana ulica v Bagdadu, ki je pravzaprav tržnica s knjigami. Al-Mutanabi je bil v tistem času zelo čislan pesnik. Ozka ulica je zaprta za promet. Dolga je približno en kilometer in polna knjigarn. Na njenem vhodu je slavolok, okrašen s pesnikovimi citati, na njenem koncu pa al-Mutanabijev kip, obrnjen proti Tigrisu. Al-Mutanabijeva ulica se je sčasoma razvila v simbol intelektualne svobode, ki privablja pisatelje, umetnike in druge svobodno misleče iz vse države.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Nadīm (al-) 1970, str. 373.
- ↑ Nadīm (al-) 1970, str. 1066.
- ↑ Khallikān (Ibn) 1843, str. 102–110, I.
- ↑ Hámori, András P. »al-Mutanabbī«. Encyclopaedia of Islam, THREE (v angleščini).
- ↑ al-Mutanabī. (2005). Diwān al-Mutanabī. Bayrūt: Dār al-Jīl. ISBN 9953-78-127-3. OCLC 225423623.
- ↑ Khallikān (Ibn) 1843, str. 104, I.
- ↑ Arberry, Arthur (1967). Poems of Al-Mutanabbi: A Selection with Introduction, Translations and Notes (1st izd.). London: Cambridge University Press. str. 54–116. ISBN 978-0521108485.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Owles, Eric (18. december 2008). »Then and Now: A New Chapter for Baghdad Book Market«. The New York Times. Pridobljeno 19. maja 2010.
- Al-Khalil, S. and Makiya, K., The Monument: Art, Vulgarity, and Responsibility in Iraq, University of California Press, 1991, p. 74.
- Al-Mutanabbî, Le Livre des Sabres, choix de poèmes, présentation et traduction de Hoa Hoï Vuong & Patrick Mégarbané, Actes Sud, Sindbad, novembre 2012.
- Arberry, A. J. (trans.), Poems of al-Mutanabbi: A Selection with Introduction, Translations and Notes (London: Cambridge University Press, 1967).
- Khallikān (Ibn), Aḥmad ibn Muḥammad (1843). Wafayāt al-A'yān wa-Anbā' Abnā' al-Zamān (The Obituaries of Eminent Men). Zv. I. Prevedel William McGuckin de Slane, William. Paris: Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. str. 102–110.
- Nadīm (al-), Abū al-Faraj Muḥammad ibn Isḥāq Abū Ya'qūb al-Warrāq (1970). Bayard Dodge, Bayard (ur.). The Fihrist of al-Nadim; a tenth-century survey of Muslim culture. New York & London: Columbia University Press. str. 189, 373, 1066.
- Nadīm (al-), Abū al-Faraj Muḥammad ibn Isḥāq (1872). Gustav Leberecht Flügel, Gustav (ur.). Kitāb al-Fihrist (v arabščini). Leipzig: F.C.W. Vogel. str. 552 (169).
- Thaʻālibī, ʻAbd al-Mālik b. Muḥ. (1847). Dieterici, Friedrich (ur.). Mutanabbi und Seifuddaula aus der Edelperle [Yatîmat al-dahr] des Tsaâlibi (v nemščini in arabščini). Leipzig: Fr. Chr. Wilh. Vogel.
- Warren, James (trans.), The Complete Poems of Al-Mutanabbi, (Cultural Books, 2022) ISBN 979-8-218-06408-2
- Wormhoudt, Arthur (trans.), The Diwan of Abu Tayyib Ahmad Ibn Al-Husayn Al-Mutanabbi (Kazi 2002) ISBN 9781930637382
