Al-Ašraf Halil

Za timuridskega sultana glej Halil Sultan.

al-Ašraf Halil
Al-Malik al-Ašraf
al-Ašrafov srebrnik
Sultan Egipta in Sirije
Vladanje	12. november 1290 – 14. december 1293
Predhodnik	al-Mansur Kalavun
Naslednik	an-Nasir Mohamed
Rojstvo	1262 Kairo, Mameluški sultanat
Smrt	14. december 1293 (v zgodnjih 30. letih ali mlajši) Turudža, Mameluški sultanat, Egipt
Žena	Ardukin
Potomci	dve hčerki
Imena Al-Malik al-Ašraf Salah ad-Din Halil ibn Kalavun
Rodbina	Kalavunidi
Vladarska rodbina	Bahridi
Oče	al-Mansur Kalavun
Mati	Kutkutija
Religija	islam
Poklic	vladar, poveljnik vojske

Al-Malik Al-Ašraf Salah ad-Din Halil ibn Kalavun (arabsko الملك الأشرف صلاح الدين خليل بن قلاوون) ali krajše Halil je bil od leta 1290 do 1293 mameluški sultan Egipta in dinastije Bahridov, ki je osvojil še zadnje ostanke križarskih držav v Palestini in Siriji, * 1262, † 14. december 1293.

Halil je bil sin sultana Kalavuna in je bil po smrti svojega starejšega brata Saliha Alija leta 1288 imenovan za podsultana. Oče mu ni zaupal in je sprva zavrnil priznanje njegovega statusa. Avgusta 1290 so normanski križarji v Akonu pobili muslimanske trgovce. Sultan Kalavun je nato zahteval izročitev storilcev in odškodnino v višini 30.000 beneških cekinov. Ker je mestni svet Akona obe zahtevi zavrnil, se je sultan odločil, da bo takoj napadel Akon. Ko je novembra 1290 malo pred pohodom umrl, je bil za sultana imenovan Halil. Kot sultan je nadaljeval očetovo delo in se marca 1291 odpravil iz Kaira s svojo egiptovsko vojsko na pohod na Akon. Njegova vojska je po okrepitvah iz Sirije postala ogromna. Po šesttedenskem obleganju je vojska 18. maja 1291 zavzela Akon in pobila vse prebivalce, ki niso uspeli pobegniti. Avgusta istega leta je Halil dokončno osvojil preostale križarske trdnjave Tir, Sidon, Haifo, Tartus in Bejrut ter se vrnil v Kairo. Križarji so bili dokončno izgnani iz Palestine in Sirije, Halila pa so zaradi zmag poimenovali novi Aleksander.

Leta 1292 je s svojo vojsko napadel Armensko Kilikijo, kjer je po enomesečnem obleganju zavzel grad armenskega patriarha. Ko je s svojo vojsko ogrozil tudi armensko prestolnico Sis, so si Armenci kupili mir z odstopom nekaterih svojih ozemelj. Na civilnem področju je al-Ašrafu Halilu uspelo vzpostaviti trgovinske odnose s Ciprom, Aragonijo in Sicilijo.

Halil je nadaljeval očetovo politiko nadomeščanja turških Mamelukov s kavkaškimi Mameluki, saj je turške imel za nezveste. Za vezirja je imenoval Arabca Ibn al-Salusa. Halila je kljub previdnostni decembra 1293 umoril njegov turški regent Bajdara. Bajdara se je zatem razglasil za sultana, a so ga kavkaški Mameluki, verjetno Adigi, takoj ubili. Halila je leta 1293 nasledil brat an-Nasir Mohamed.

Vira

• Amir Mazor: The Rise and Fall of a Muslim Regiment. The Mansuriyya in the First Mamluk Sultanate, 678/1279–741/1341. Vandenhoeck & Ruprecht Unipress, Göttingen 2015, ISBN 978-3-8470-0424-0 (v angleščini).
• Shafik Mahdi: Mamalik Misr wa Alsham (Mamluken Ägyptens und der Levante). Aldar Alarabiya, Beirut 2008 (v arabščini).

Al-Ašraf Halil Bahridska dinastija Podveja Mameluški sultanat Rojen: 1262 Umrl: 14. december 1293
Vladarski nazivi
Predhodnik: al-Mansur Kalavun	Sultan Egipta in Sirije november 1290 – december 1293	Naslednik: an-Nasir Mohamed