Akademikov greben

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 53°47′0″N 108°26′0″E / 53.78333°N 108.43333°E / 53.78333; 108.43333

Potopljeni del Akademikovega grebena povezuje otoke Uškany (zgornji desni levo zahodno od polotoka Svjatoy Nos) z otokom Olkhon (spodaj levo).

Akademikov greben je podvodna vzpetina, ki ločuje dve kotlini Bajkalskega jezera, Centralno in Severno kotlino. Leži v osrednjem delu rifta Baikal in služi kot »blažilna cona«, ki prenaša »gibanje med prelomi podobnih premikov, vendar drugačne orientacije« (Hutchinson in sod., 1992). Greben meji na dva velika normalna preloma, Primorski prelom na severozahodu in Olkhonski prelom na jugovzhodu ter prelom s poševnim premikom, akademikov prelom, ki poteka vzdolž slemena grebena. Robovi grebena, otok Olkhon proti jugozahodu in otoki Uškanie na severovzhodu, so nad nivojem jezera, središče grebena pa je potopljeno v globine 350–400 m (Kuzmin et al., 2000).

Akademikov greben predstavlja edinstveno sedimentacijsko okolje v Bajkalskem jezeru. Globine dveh kotlin, ki ju ločuje, približno 900 m v severni kotlini in približno 1600 m globine v centralni kotlini, ločuje greben od masnih tokov in turbiditov (klastičnih usedlin). Zato je sedimentacija na Akademikovem grebenu omejena na fino, neprekinjeno hemipelagično sedimentacijo z razpršenim grobozrnatim sedimentom, ki se odlaga s plavajočim ledom (Kuzmin et al., 2000). Stratigrafija, ki so jo opazili v vrtinah, izvrtanih v Akademikovem grebenu kaže, da je zgornje zaporedje neprekinjenih hemipelagičnih usedlin, ki so skladni s batimetrično višino v globokem jezerskem okolju, podložena z nižjim zaporedjem, ki je skladno s progradiranjem, deltinimi nanosi v plitvem vodnem okolju (Mats et al., 2000). Ta sprememba iz plitvega v globokovodno okolje predstavlja dve stvari: prvič, da je Akademikov greben doživel postopno poplavljanje in drugič, da se je prisotnost jezera v severni kotlini zgodila dolgo po prisotnosti jezera v centralni in južni kotlini (Mats et al., 2000).

Akademikov greben igra tudi pomembno vlogo pri procesih mešanja globinskih voda in kroženja spodnjih tokov. Voda z višjo slanostjo kot jezerska prihaja v centralno kotlino z reko Selenga. V nasprotju s tem reka Zgornja Angara napaja severno kotlino s sladko vodo. Rezultat je gosta, bolj slana površinska voda iz Centralne kotline, ki teče severovzhodno in prehaja preko Akademikovega grebena v manj goste, manj slane vode Severne kotline. Slana površinska voda nato potone vzdolž gradienta gostote, da napolni vode globokega dna Severne kotline (Francoz in Karabanov, 2000; Colman in sod., 2003).

Glavni dogodki

Pozni oligocen-zgodnji miocen Nastanek globokega jezera v Južni in Centralni kotlini
Srednji-pozni miocen dvig in nastanek Akademikovega grebena
Pozni miocen postopna poplavitev Akademikovega grebena
Pozni pleistocen popolna potopitev Akademikovega grebena

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Colman, S.M.; Karabanov, E.B.; Nelson III, C.H. (2003). "Quaternary sedimentation and subsidence history of Lake Baikal, Siberia, based on seismic stratigraphy and coring". Journal of Sedimentary Research. 73 (6): 941–956. doi:10.1306/041703730941.
  • Francus, P.; Karabanov, E.B. (2000). "A computer-assisted thin-section study of Lake Baikal sediments: a tool for understanding sedimentary processes and deciphering their climatic signal". International Journal of Earth Sciences. 89 (2): 260–267. doi:10.1007/s005319900064.
  • Hutchinson, D.R.; Golmshtok, A.J.; Zonenshain, L.P.; Moore, T.C.; Scholz, C.A.; Klitgord, K.D. (1992). "Depositional and tectonic framework of the rift basins of Lake Baikal from multichannel seismic data". Geology. 20 (7): 589–592. doi:10.1130/0091-7613(1992)020<0589:DATFOT>2.3.CO;2.
  • Kuzmin, M.I.; Karabanov, E.B.; Prokopenko, A.A.; Gelety, V.F.; Antipin, V.S.; Williams, D.F.; Gvozdkov, A.N. (2000). "Sedimentation processes and new age constraints on rifting stages in Lake Baikal: results of deep-water drilling". International Journal of Earth Sciences. 89 (2): 183–192. doi:10.1007/s005310000090.
  • Mats, V.D.; Khlystov, O.M.; De Batist, M.; Ceramicola, S.; Lomonosova, T.K.; Klimansky, A. (2000). "Evolution of the Academician Ridge Accommodation Zone in the central part of the Baikal Rift, from high-resolution reflection seismic profiling and geological field investigations". International Journal of Earth Sciences. 89 (2): 229–250. doi:10.1007/s005310000094.