Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bohinjska Bistrica - Arheološko najdišče Ajdovski gradec
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
LegaBohinjska Bistrica
Občina Bohinj
Koordinati46°16′36.03″N 13°58′8.04″E / 46.2766750°N 13.9689000°E / 46.2766750; 13.9689000Koordinati: 46°16′36.03″N 13°58′8.04″E / 46.2766750°N 13.9689000°E / 46.2766750; 13.9689000
Zgrajenostarejša železna doba, pozna rimska doba
RKD št.32 (opis enote)[1]

Ajdovski gradec je 580 mnm visoka vzpetina vzhodno od Bohinjske Bistrice, nad desnim bregom Save Bohinjke.

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Ajdovski gradec je bil naseljen že v starejši železni dobi. Iz tega časa so pri arheoloških izkopavanjih odkriti objekti, ki jih arheologi razlagajo kot hiše, kovačnice in topilnice. K halštatskemu naselju na Ajdovskem gradcu sodi tudi halštatska nekropola v Bitnjah na levem bregu Save Bohinjke, kjer so izkopali 25 grobov. Ajdovski gradec je bil naseljen tudi v poznorimskem času, na kar nakazujejo ostanki rimskega naselja iz 4. - 5. stoletja in številni rimski novci.

Pesnik France Prešeren je v Krstu pri Savici postavil na Ajdovski gradec prizorišče zadnjega boja med Črtomirom in Valjhunom, vendar o tem ni arheoloških dokazov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 32". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Ajdovski Gradec - fotografija