Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica
Bohinjska Bistrica - Arheološko najdišče Ajdovski gradec | |
  Geografski položaj v Sloveniji | |
| Lega | Bohinjska Bistrica Občina Bohinj |
|---|---|
| Koordinati | 46°16′36.030″N 13°58′8.040″E / 46.27667500°N 13.96890000°E |
| Zgrajeno | starejša železna doba, pozna rimska doba |
| RKD št. | 32 (opis enote)[1] |
Ajdovski gradec je 580 mnm visoka vzpetina vzhodno od Bohinjske Bistrice, nad desnim bregom Save Bohinjke.
Arheologija
[uredi | uredi kodo]Ajdovski gradec je bil naseljen že v starejši železni dobi. Iz tega časa so pri arheoloških izkopavanjih odkriti objekti, ki jih arheologi razlagajo kot hiše, kovačnice in topilnice. K halštatskemu naselju na Ajdovskem gradcu sodi tudi halštatska nekropola v Bitnjah na levem bregu Save Bohinjke, kjer so izkopali 25 grobov. Ajdovski gradec je bil naseljen tudi v poznorimskem času, na kar nakazujejo ostanki rimskega naselja iz 4. - 5. stoletja in številni rimski novci.
Pesnik France Prešeren je v Krstu pri Savici postavil na Ajdovski gradec prizorišče zadnjega boja med Črtomirom in Valjhunom, vendar o tem ni arheoloških dokazov.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 32«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |