Agusan (reka)

Reka Agusan
Rio Grande de Agusan
Reka Agusan; Rio Grande de Agusan
	Reka Agusan pri mestu Butuan
	Reka Agusan porečje
	Izvir Izliv Izliv
Lokacija
Država	Filipini
Regija	Caraga; Davao;
Provinca	Agusan del Sur
mesta/občine	Butuan; Bayugan;
Fizične značilnosti
Izvir	Mount Tagubud, Pantukan, Davao de Oro
• lokacija	Davao del Norte
• koordinati	7°26′35″N 126°13′16″E / 7.443°N 126.221°E
• nadm. višina	1022 m
Izliv	zaliv Butuan
• lokacija	Butuan
• koordinati	9°01′00″N 125°30′40″E / 9.01667°N 125.51111°E
• nadm. višina	0 m
Dolžina	349 km
Površina porečja	11.937 km2
Pretok
⁃ povprečje	940 m³/s
⁃ maksimum	4600 m³/s
Značilnosti porečja
Pritoki
• levi	Umayam; Bansa; Ojot; Manat; Bugabos;
• desni	Wawa; Andanan; Gibong; Choco; Ulip;

Reka Agusan je tretja najdaljša reka na Filipinih, in teče na severovzhodnem delu otoka Mindanao ter odmaka večino regije Caraga ter nekatere dele Davao de Oro. Je tretja največja reka v državi (za reko Cagayan in Rio Grande de Mindanao) s skupno površino porečja 11.937 kvadratnih kilometrov^[2] in ocenjeno dolžino 349 kilometrov od izvira.^[1]^[3]^[4]

Geografija

Izvir reke je v gorovju Davao de Oro, blizu meje z Davao Oriental in vzhodno od Taguma. Teče skozi široko dolino reke Agusan, ki meri 177 kilometrov od juga proti severu in se širi od 32 do 48 kilometrov.^[5] Na koncu se izliva v zaliv Butuan pri ustju v Butuanu.

Ena od pomembnih značilnosti porečja reke Agusan je prisotnost močvirja Agusan, ki pokriva skupno površino 19.197 hektarjev. Močvirje služi kot zadrževalni bazen za reko Agusan, s čimer zmanjšuje visok pretok vode, ki povzroča poplave v spodnjem toku reke. Poleg tega močvirje skriva edinstvene in neokrnjene habitate, kot sta gozd saga in šotnih močvirij, ter je dom ogrožene in endemične flore in favne. Posledično ga je takratni predsednik Fidel V. Ramos leta 1996 razglasil za rezervat za prostoživeče živali.^[4]

Porečje

Porečje reke Agusan je glede na topografske značilnosti razdeljeno na tri dele: zgornje porečje reke Agusan, srednje porečje reke Agusan in spodnje porečje reke Agusan. Zgornje porečje reke Agusan je odsek od izvira v gorah Davao de Oro do Santa Josefe, Agusan del Sur do Veruele, Agusan del Sur, srednje porečje reke Agusan je odsek reke od Santa Josefe do Ampara, Agusan del Sur, medtem ko spodnje porečje reke Agusan poteka od Ampara do njenega ustja v Butuanu.

Zgodovina

Izkopavanja na arheološkem najdišču Butuan City so pokazala, da je bila regija ob spodnjem toku reke Agusan pomemben dobavitelj zlata v jugovzhodno Azijo od zgodnjega srednjega veka naprej. Dokumentirano je bilo trgovsko središče, ki je vzdrževalo trgovinske odnose vse do Perzije.

Ko so španski kolonisti prispeli na Mindanao, je bila reka Agusan najboljša pot za prodor v zaledje Carage. Španski misijonarji so uporabljali vodno pot na splavih in kanujih, da bi dosegli naselja ob njenih bregovih.

Med filipinsko-ameriško vojno so filipinski revolucionarji v prehod blizu otokov Pungtod potopili velike balvane, da bi ameriškim napadalcem preprečili, da bi po reki dosegli mesto Butuan.

Kultura

Vožnja z ladjo po reki vzdolž reke Baranggay razkrije veliko o zgodovini, kulturi, obrti in ljudeh Butuana. V čast sveti Ani, zavetnici Agusana, se vsako zadnjo soboto v juliju praznuje festival Abayan. Med tem festivalom po reki potekajo cvetlične procesije in dirke z baroti (majhnimi veslaškimi čolni).

Sklici

1 2 Kenneth Kimutai too (24. julij 2018). »Longest Rivers In The Philippines«. worldatlas.com (v angleščini). WorldAtlas. Pridobljeno 9. septembra 2019.
1 2 Vicente B. Tuddao Jr. (21. september 2011). »Water Quality Management in the Context of Basin Management: Water Quality, River Basin Management and Governance Dynamics in the Philippines« (PDF). www.wepa-db.net. Department of Environment and Natural Resources. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. avgusta 2016. Pridobljeno 10. aprila 2017.
↑ Kundel, Jim (7. junij 2007). »Water profile of Philippines«. Encyclopedia of Earth. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2008. Pridobljeno 30. septembra 2008.
1 2 »Technical Assistance To The Republic of the Philippines For A Master Plan For the Agusan River Basin« (PDF). Asian Development Bank. december 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. julija 2007. Pridobljeno 9. avgusta 2008.
↑ Plains of Mindanao

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Agusan (reka).

[worldatlas-1] 1 2 Kenneth Kimutai too (24. julij 2018). »Longest Rivers In The Philippines«. worldatlas.com (v angleščini). WorldAtlas. Pridobljeno 9. septembra 2019.

[DENR-2] 1 2 Vicente B. Tuddao Jr. (21. september 2011). »Water Quality Management in the Context of Basin Management: Water Quality, River Basin Management and Governance Dynamics in the Philippines« (PDF). www.wepa-db.net. Department of Environment and Natural Resources. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. avgusta 2016. Pridobljeno 10. aprila 2017.

[eearth-3] Kundel, Jim (7. junij 2007). »Water profile of Philippines«. Encyclopedia of Earth. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2008. Pridobljeno 30. septembra 2008.

[adb-4] 1 2 »Technical Assistance To The Republic of the Philippines For A Master Plan For the Agusan River Basin« (PDF). Asian Development Bank. december 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. julija 2007. Pridobljeno 9. avgusta 2008.

[5] Plains of Mindanao

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]