Pojdi na vsebino

Agnotologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Agnotologija (sprva agnatologija) je sociološka študija družbene nevednosti. Polje preučevanja je nevednost v različnih pojavnih oblikah, še posebej pa nevednost, dvom ali negotovost kot strategija vplivnih interesnih skupin – torej nevednost kot nekaj, kar nekdo producira in s tem manipulira.[1] Preučuje tudi namerne ali kulturno povzročene nevednosti ali dvome, ki se običajno uporabljajo za prodajo izdelka, vplivanje na mnenje ali pridobitev naklonjenosti preko objavljanja netočnih ali nenatančnih podatkov.[2][3] Agnotologija preučuje tudi stanja, ko več znanja o določenem subjektu ustvarja negotovost. Ukvarja se tudi z raznimi vzroki, zakaj katero izmed znanj ni bilo objavljeno ali pa je bilo ob času izdaje prezrto.

Med povzročitelje kulturne negotovosti se z uporabo cenzure in tajnosti uvrščajo mediji, podjetja in vladne agencije.[4] Pasivni vzroki vključujejo informacijske mehurčke z rasnimi in razrednimi razlikami, ki temeljijo na dostopu do informacij.

Razpoložljivost velikih količin znanja lahko ljudem omogoči, da izberejo informacije (ne glede na njihovo pravilnost), ki krepijo njihova prepričanja in ignorirajo neprijetno znanje.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Proctor, Robert N.; Schiebinger, Londa, ur. (2008). Agnotology : The Making and Unmaking of Ignorance (PDF). Stanford, CA: Stanford University Press.
  2. Kreye, Andrian (2007). »We Will Overcome Agnotology (The Cultural Production Of Ignorance)«. The Edge World Question Center 2007. Edge Foundation. str. 6. Pridobljeno 12. avgusta 2007. This is about a society's choice between listening to science and falling prey to what Stanford science historian Robert N. Proctor calls agnotology (the cultural production of ignorance)
  3. Kenyon, Georgina (6. januar 2016). »The man who studies the spread of ignorance«. BBC Future..
  4. »Agnotology: The Cultural Production of Ignorance«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2013. Pridobljeno 12. avgusta 2007.
  5. Knobloch-Westerwick (2009). »Study: Americans choose media messages that agree with their views«. Communication Research. Sage. 36: 426–448. doi:10.1177/0093650209333030. S2CID 26354296. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2009. Pridobljeno 6. julija 2009.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]