Adamit
| Adamit | |
|---|---|
 Rumeno-zelen adamit v limonitu | |
| Splošno | |
| Kategorija | Arzenatni minerali |
| Kemijska formula | Zn2AsO4OH |
| Strunzova klasifikacija | 8.BB.30 |
| Klasifikacija DANA | 41.06.06.03 olivinitska skupina |
| Kristalna simetrija | Pnnm |
| Lastnosti | |
| Barva | bledo rumena, medeno rumena, rjavkasto rumena, rdečkasta, redko kdaj bela, brezarvna, modra, bledo zelena do zelena, lahko conirana |
| Kristalni habit | klinaste prizme v druzah in žarkasti skupki, lahko tudi gladke grozdičaste mase |
| Kristalni sistem | ortorombski |
| Razkolnost | {101}, dobra; {010}, slaba |
| Lom | neraven do podškoljkast |
| Žilavost | krhek |
| Trdota | 3,5 |
| Sijaj | steklast |
| Barva črte | bela do bledo zelena |
| Specifična teža | 4,32–4,48 (izmerjena) |
| Optične lastnosti | dvoosen (+/-) |
| Lomni količnik | nα=1,708 – 1,722 nβ=1,742 -1 ,744 nγ=1,763 – 1,773 |
| Dvolomnost | δ = 0,055 |
| Drugo | v kratkovalovni in dolgovalovni UV svetlobi lahko citronasto rumeno fluorescira in fosforescira |
| Sklici | [1][2][3] |
Adamit je cinkov arzenatni hidroksidni mineral s kemijsko formulo Zn2AsO4OH. Njegova tipična nahajališča so oksidirane ali preperele cone nad skladi cinkove rude. Čist adamit je brezbarven. Običajno vsebuje nekaj železovih nečistoč, ki ga obarvajo rumeno. Z zamenjavo dela cinkovih ionov z bakrovimi dobi mineral modro barvo. Mineral, v katerem je ves cink zamenjan z bakrom, je olivenit, ki ima popolnoma enako kristalno strukturo kot adamit. Minerali z delno zamenjanimi cinovimi ioni so se imenujejo kuprodamiti. Nedavno so odkrili tudi mineral cinkolivenit s kemijsko formulo CuZn(AsO4)(OH). Kovinske ione v teh mineralih lahko delno zamenjajo tudi manganovi, kobaltovi in nikljevi ioni.
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Adamit je sekundarni mineral v oksidacijskih conah cinkovih in arzenovih hidrotermalnih mineralnih depozitov. Spremljajo ga smitsonit, hemimorfit, skorodit, olivenit, kalcit, kremen ter železovi in manganovi oksidi.[1] Adamit je zaradi rumenih in svetlo zelenih kristalov in druz in razločne fluorescence zelo priljubljen med zbiralci minerlov. Takšni kristali se najdejo v Mehiki in Grčiji ter Utahu in Kaliforniji v ZDA.
Ime je dobil po francoskem mineralogu Gilbert-Josephu Adamu (1795–1881). Prvič je bil opisan leta 1866 na njegovi tipski lokaciji Chañarcillo, provinca Copiapó, Čile. [2]
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Monokristal adamita, rudnik Ojuela, Mapimí, Mehika (višina: približno 1 cm) -
Adamit na limonitu, Gold Hill District, Utah, ZDA (širina: približno 2,5 cm) -
Zelenkast žarkast agregat adamita na matrici, rudnik Ojuela, Mapimí , Mehika -
Adamit v UV svetlobi svetlozeleno fluorescira -
Bakrov adamit -
Manganov adamit -
Brezbarven adamit, rudnik Ojuela, Mapimí, Mehika
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/adamite.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ 2,0 2,1 http://www.mindat.org/min-21.html Mindat.org
- ↑ http://webmineral.com/data/Adamite.shtml Webmineral data