Adamit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Adamit
Rumeno-zelen adamit v limonitu
Splošno
KategorijaArzenatni minerali
Kemijska formulaZn2AsO4OH
Strunzova klasifikacija8.BB.30
Klasifikacija DANA41.06.06.03
olivinitska skupina
Kristalna simetrijaPnnm
Lastnosti
Barvabledo rumena, medeno rumena, rjavkasto rumena, rdečkasta, redko kdaj bela, brezarvna, modra, bledo zelena do zelena, lahko conirana
Kristalni habitklinaste prizme v druzah in žarkasti skupki, lahko tudi gladke grozdičaste mase
Kristalni sistem ortorombski
Razkolnost{101}, dobra; {010}, slaba
Lomneraven do podškoljkast
Žilavostkrhek
Trdota3,5
Sijajsteklast
Barva črtebela do bledo zelena
Specifična teža4,32–4,48 (izmerjena)
Optične lastnostidvoosen (+/-)
Lomni količniknα=1,708 – 1,722
nβ=1,742 -1 ,744
nγ=1,763 – 1,773
Dvolomnostδ = 0,055
Drugov kratkovalovni in dolgovalovni UV svetlobi lahko citronasto rumeno fluorescira in fosforescira
Sklici[1][2][3]

Adamit je cinkov arzenatni hidroksidni mineral s kemijsko formulo Zn2AsO4OH. Njegova tipična nahajališča so oksidirane ali preperele cone nad skladi cinkove rude. Čist adamit je brezbarven. Običajno vsebuje nekaj železovih nečistoč, ki ga obarvajo rumeno. Z zamenjavo dela cinkovih ionov z bakrovimi dobi mineral modro barvo. Mineral, v katerem je ves cink zamenjan z bakrom, je olivenit, ki ima popolnoma enako kristalno strukturo kot adamit. Minerali z delno zamenjanimi cinovimi ioni so se imenujejo kuprodamiti. Nedavno so odkrili tudi mineral cinkolivenit s kemijsko formulo CuZn(AsO4)(OH). Kovinske ione v teh mineralih lahko delno zamenjajo tudi manganovi, kobaltovi in nikljevi ioni.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Adamit je sekundarni mineral v oksidacijskih conah cinkovih in arzenovih hidrotermalnih mineralnih depozitov. Spremljajo ga smitsonit, hemimorfit, skorodit, olivenit, kalcit, kremen ter železovi in manganovi oksidi.[1] Adamit je zaradi rumenih in svetlo zelenih kristalov in druz in razločne fluorescence zelo priljubljen med zbiralci minerlov. Takšni kristali se najdejo v Mehiki in Grčiji ter Utahu in Kaliforniji v ZDA.

Ime je dobil po francoskem mineralogu Gilbert-Josephu Adamu (1795–1881). Prvič je bil opisan leta 1866 na njegovi tipski lokaciji Chañarcillo, provinca Copiapó, Čile. [2]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]