Grška jelka
| Grška jelka | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Abies cephalonica Loudon |
Grška jelka (znanstveno ime Abies cephalonica) je iglasto drevo, ki je samoniklo v goratih predelih Grčije.
Opis[uredi | uredi kodo]
Grška jelka doseže v višino od 20 do 35, izjemoma do 40 m, njeno deblo pa lahko ima premer do 1 m. Krošnja je sprva stožčasta, pri starejših drevesih postane široka in neenakomerna. Veje so pokončne do razprte. Črtalaste iglice so gladke, bleščeče, ploščate in koničaste, dolge od 2 do 3 cm in široke okoli 2 mm. Po zgornji strani so temno zelene, po spodnji pa belo-zelene barve. Cvetovi so manj opazni. Moška in ženska socvetja so ločena na isti rastlini. Plodovi so koničasti in podolgovati storži z nazaj zavihanimi luskami, dolgi med 10 in 16 cm. Njihova zunanjost je smolnata, barva pa zeleno-rjava.
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Grška jelka je samonikla v goratih predelih Grčije in je danes najbolj razširjena predvsem na Poloponezu in na Kefaloniji. Zelo dobro prenaša vročino in sušo.
Les grške jelke je bil v preteklosti pogosto uporabljan za gradnjo, danes pa je, zaradi vse večje redkosti drevesa, manj pomemben.
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Gardner, M.; Knees, S. (2011). »Abies cephalonica«. The IUCN Red List of Threatened Species. IUCN. 2011: e.T38320A101026687. doi:10.2305/IUCN.UK.2011-2.RLTS.T38320A10110896.en. Pridobljeno 25. decembra 2017.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Grška jelka v Wikimedijini zbirki- fotografija storža
- Abies cephalonica. European Forest Genetic Resources Programme (EUFORGEN)
