Pojdi na vsebino

Abas ibn Abd al-Mutalib

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
al-Abas ibn Abd al-Mutalib
ٱلْعَبَّاسُ بْنُ عَبْدِ ٱلْمُطَّلِبِ
Portret
Islamska miniatura Abu Taliba (sredina zgoraj v modri obleki) in Abasa ibn Abd al-Mutaliba (ob njem v zeleni obleki) in drugi voditelji Kurajšev sprašujejo Mohameda o Isri in Miradžu
Rojstvook. 566
Meka, Hedžas, Arabija (zdaj Saudova Arabija
Smrtok. 653 (star c.86 let)
Medina, Rašidunski kalifat (zdaj Saudova Arabija
Državljanstvo Rašidunski kalifat
Poklictrgovec, državnik
Poznan poMohamedov stric po očetovi strani in eponimni prednik Abasidske dinastije
ZakonecUmul Fadl
Fatima (med drugimi)
OtrociFadl
Abd Alah
Kutham (med drugimi)
DružinaBanu Hašim (Kurajši)

Al-Abas ibn Abd al-Mutalib (arabsko ٱلْعَبَّاسُ بْنُ عَبْدِ ٱلْمُطَّلِبِ, latinizirano: al-ʿAbās ibn ʿAbd al-Muṭalib) je bil po očetovi strani stric in ashabi (spremljevalec) islamskega preroka Mohameda, * okoli 566, † 653.

Bil je le tri leta starejši od svojega nečaka. Bil je bogat trgovec in v zgodnjih letih islama Mohamedov varuh, ko je bil Mohamed še v Meki. V islam se je spreobrnil šele po bitki pri Badru leta 624 (2 po hidžri). Njegovi potomci so leta 750 ustanovili Abasidsko dinastijo.[1]

Zgodnja leta

[uredi | uredi kodo]

Abas, rojen okoli leta 565, je bil eden od mlajših sinov Abd al-Mutaliba. Njegova mati je bila Nutajla bint Džanab iz plemena Namir.[2] Po očetovi smrti je prevzel vodnjak Zamzam in delitev vode romarjem.[3] V Meki je postal trgovec z začimbami[4] in obogatel.[5] V tej vlogi je nadziral mrežo trgovskih poti v Sirijo in iz nje in sčasoma usposobil Mohameda za upravljenje severnega dela poti.[6]

Spreobrnitev v islam

[uredi | uredi kodo]

V letih, ko je muslimanska vera pridobivala svoje privržence (610–622), je Abas nudil zaščito svojemu sorodniku, vendar ni sprejel njegove vere. Bil je govorec na drugi zaobljubi v Akabi, [7] vendar ni bil med tistimi, ki so se izselili v Medino.

Abas se je boril na strani politeistov in bil med bitko pri Badru ujet. Mohamed je al-Abasu dovolil, da odkupi sebe in svojega nečaka.[8]

Ibn Hišam omenjal, da je Abas postal pritajen musliman že pred bitko pri Badru,[9] v al-Tabarijevem navajanju istega vira pa jasna izjava o tem manjka.[10][11] Nekateri strokovnjaki pravijo, da se je v islam spreobrnil kmalu po bitki pri Badru.[12]

Drugi viri namigujejo, da Abas ni uradno izpovedal islama vse do januarja 630, se pravi šele dvajset let po tem, ko se je spreobrnila njegova žena Lubaba.[13] Mohamed ga je nato poimenoval "zadnji od migrantov" (muhadžirun), kar mu je dalo pravico do dela vojnega plena. Dobil je pravico, da upravlja izvir Zamzam in romarjem deli vodo. Pravica se je prenesla na njegove potomce.[1]

Abas se je pridružil Mohamedovi vojski in sodeloval pri osvojitvi Meke, bitki pri Hunajnu in obleganju Taifa. Mohameda je branil pri Hunajnu, ko so ga drugi bojevniki zapustili.[14] Po teh vojaških podvigih se je s svojo družino preselil v Medino. Mohamed ga je pogosto obiskoval[15] in celo zaprosil za roko njegove hčerke.[16]

Kasneje se je Abas boril na pohodu v Tabuk.[14]

Družina

[uredi | uredi kodo]

Abas je imel najmanj pet žen, s katerimi je imel najmanj dvajset otrok.

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Umrl je februarja 653 v starosti 86 let. Pokopan je na pokopališču Jannatul Baqee v Medini v Saudovi Arabiji.[17][18]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Huston Smith, Cyril Glasse (2002), The new encyclopedia of Islam, Walnut Creek, CA: AltaMira Press, ISBN 0-7591-0190-6
  2. ↑ al-Tabari, Muhammad ibn Jarir (1998). Tarikh al-Rusul wa'l-Muluk: Biographies of the Prophet's Companions and Their Successors. Zv. 39. Albany: State University of New York Press. str. 24.
  3. ↑ Ibn Ishaq, Sirat Rasul Allah. Prev. Guillaume, A. (1955). The Life of Muhammad, str. 79. Oxford: Oxford University Press.
  4. ↑ Ibn Ishaq/Guillaume, str. 113.
  5. ↑ Ibn Ishaq (Guillaume), str. 309–310.
  6. ↑ Armstrong, Karen (2006). Muhammad: A Prophet for Our Time. HarperCollins. str. 35. ISBN 9780062316837.
  7. ↑ Ibn Ishaq (Guillaume), str. 203.
  8. ↑ Wahba, al-Mawardi Translated by Wafaa H (2000), The ordinances of government = Al-Aḥkām al-sulṭāniyya w'al-wilāyāt al-Dīniyya, Reading: Garnet, ISBN 1-85964-140-7
  9. ↑ Ibn Ishaq (Guillaume), str. 309
  10. ↑ Alfred Guillaume's footnote to Ibn Ishaq (1955), str. 309
  11. ↑ Tabari, Tarikh al-Rusul wa'l-Muluk. Prevod McDonald, M. V. (1987). Volume 7: The Foundation of the Community, str. 68
  12. ↑ Annotated (1998), The history of al-Ṭabarī = (Taʼrīkh al-rusul wa'l mulūk), Albany: State University of New York Press, ISBN 0-7914-2820-6
  13. ↑ Ibn Ishaq (Guillaume), str. 546–548
  14. 1 2 Tabari (Landau-Tasseron), str. 24–25
  15. ↑ Ibn Saad, Tabaqat vol. 8. Translated by Bewley, A. (1995). The Women of Madina, str. 194. London: Ta-Ha Publishers.
  16. ↑ Ibn Ishaq (Guillaume), str. 311
  17. ↑ Tabari (Landau-Tasseron) vol. 39, str. 25.
  18. ↑ Faruk Aksoy, Omer Faruk Aksoy (2007), The blessed cities of Islam, Makka-Madina, Somerset, NJ: Light Pub., ISBN 978-1-59784-061-3

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Abas_ibn_Abd_al-Mutalib&oldid=6663384«