Pojdi na vsebino

Ašot II. Armenski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ašot II. Železni
Աշոտ Բ Երկաթ
Kralj Armenije
Šahanšah
Domišljijski portret Ašota Železnega v knjigi Iustrirana Armenija in Armenci (1898)
Kralj Armenije
Vladanje914–929
PredhodnikSmbat I.
NaslednikAbas I.
Rojstvodatum neznan[1]
Bagaran[d]
Smrt929({{padleft:929|4|0}})
Yerazgavors[d], bagratidska Armenija
Zakonecneimenovana hčerka Sahaka Sevada
DinastijaBagratidi
OčeSmbat I.
ReligijaArmenska apostolska cerkev

Ašot II. (armensko Աշոտ Բ, Ašot B) je bil od leta 914 do 929 kralj Bagratidske Armenije, * ni znano, † 929.

Bil je sin in naslednik kralja Smbata I. Njegovo vladavino so zaznamovali upori vazalov in pretendentov na prestol, pa tudi tuji vdori tujcev, ki jih je Ašot uspešno odbijal, zaradi česar se ga spominjajo pod vzdevkom Jerkat (Երկաթ) - Železni.[2]

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Ašot II. je leta 914 nasledil svojega očeta Smbata I. Smbat je branil svoje kraljestvo pred invazijo atropatenskega emirja Jusufa Ibn Abi'l-Sadža, ko se je predal, pa ga je Jusuf v Jernjaku mučil in obglavil. Ko je Aštot II. prevzel oblast nad osrednjim delom Armenije, je Jusuf v Dvinu za protikralja Bagratidske Armenije postavil Ašotovega bratranca, ki se je tudi menoval Ašot.[3] Ašot II., ki so ga preganjale Jusufove sile, je obiskal Konstantinopel, da bi prosil za pomoč cesarico Zojo Karbonopsino.[4] V Konstantinoplu so ga lepo sprejeli in zbrali vojsko, ki naj bi pomagala Armeniji premagati Arabce. Vojska pod poveljstvom domestika šol Leona Fokasa starejšega, ki je spremljala Ašota II., je naslednje leto vzdolž zgornjega Evfrata vdrla v Taron in naletela na majhen odpor Arabcev.[5]

Protikralj Ašot in Jusufova vojska nista mogla ustaviti napredovanja bizantinske vojske, ki se je zaradi prihajajoče zime ustavila pred Dvinom. Medtem se je okrepil tudi položaj Ašota II. v Armeniji in njegova vojska je Arabcem povzročila velike izgube.[6] Protikralju Ašotu je še vedno uspelo obvladovati Dvin. Državljanska vojna je divjala od leta 918 do 920, ko je protikralj končno priznal poraz.

V Armeniji je prišlo tudi do številnih drugih uporov, a je Ašotu II. uspelo vse upore zatreti. Leta 919 je Jusuf sprožil neuspešen upor proti kalifu, zato ga je kalif zamenjal z Armencem veliko bolj naklonjenim arabskim guvernerjem Subukom. Leta 922 je abasidski kalif v Bagdadu Ašota II. priznal za vladarja Armenije, Subuk kot guverner Atropatene pa ga je priznal za šahanšaha oziroma "kralja kraljev".[7]

Bizantinci so postali zaskrbljeni zaradi tesnih odnosov Ašota II. z Arabci. V Armenijo so poslali novo vojsko pod vodstvom domestika šol Ivana Kurkuasa, da bi spodkopali Ašotov položaj kralja in podprli upornike, ki so se borili proti njemu. Leta 922 je Kurkuas dosegel Dvin, ki so ga skupaj branili Armenci in Arabci, in poskus zavzetja mesta mu je spodletel.[8]

Leta 923 je kalif, ki se je soočal z domačimi težavami, osvobodil Jusufa Ibn Abi'l-Sadža. Slednji se je vrnil v Armenijo, da bi sprostil svojo jezo proti Ašotu II.[9] Od armenskih vladarjev je zahteval plačevanje davkov, a je naletel na znaten odpor Ašota II. Ašotu II. je vedno znova uspelo premagati in razbiti arabske vojske, ki so bile več let zapored poslane proti njemu. Drugi neuspešni poskus Kurkuasa, da bi zavzel Dvin leta 927/928, je sovpadal z zmagama Ašota II. nad muslimansko vojsko blizu jezera Sevan in ponovno severno od Dvina.[10] Bizantinski cesar Roman I. Lekapen se je kmalu obrnil proti Arabcem v Siriji in do konca svoje vladavine pustil Ašota II. na položaju kralja Armenije.

Ašot II. je umrl leta 929 brez sinov ali dedičev. Nasledil ga je brat Abas I.

Družina

[uredi | uredi kodo]
Kip Ašota II. v Idževanu

Ašot II. je bil poročen z neimenovano hčerko princa Sahaka Sevade, mogočnega vladarja Gardmana, ki ga je Ašot II. po neuspelem uporu oslepil.[11] Ime njegove žene je včasih navedeno kot Marija. Čeprav kronike Stepanosa Asoghika ne omenjajo nobenih njunih otrok, se kot njuna hčerka včasih navaja Ripsimija, žena Nikolaja Šišmana in prednica bolgarske dinastije Komitopuli.[12][13][14]

Sedanja Armenija

[uredi | uredi kodo]

Leta 2012 je katolikos Karekin II. ob 20. obletnici oboroženih sil Armenije križ, ki naj bi ga Ašot II. nosil s seboj v boj, razglasil za "varuha armenske vojske".[15][16]

Med parado ob dnevu armenske neodvisnosti leta 2016 so častne straže pred začetkom parade izobesile zastavo kralja Ašota II. Železnega.[15]

Ašot v kulturi

[uredi | uredi kodo]

Ašot II. je pomemben lik v Muracanovem zgodovinskem romanu Gevorg Marzpetuni iz 19. stoletja.[17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Հայկական սովետական հանրագիտարան — Հայկական հանրագիտարան հրատարակչություն, 2000.
  2. ↑ Adontz, Nicolas (1965). »Ašot Erkatʻ ou de fer, roi d'Arménie de 915 à 929«. Etudes Armeno-Byzantines (v francoščini). Lisbonne: Livraria Bertrand. str. 265–283.
  3. ↑ Garsoïan, Nina (1997). »The Independent Kingdoms of Medieval Armenia«. V Hovannisian, Richard G. (ur.). The Armenian People from Ancient to Modern Times. Zv. 1. New York: St. Martin's Press. str. 158–158. ISBN 0-312-10169-4.
  4. ↑ Runciman, Steven (1929). The Emperor Romanus Lecapenus and His Reign: A Study of Tenth-Century Byzantium. Cambridge University Press. str. 129–33, 154–56.
  5. ↑ Runciman, Romanus Lecapenus, str. 131.
  6. ↑ Treadgold, Warren (1997). A History of Byzantine State and Society. Stanford University Press. str. 474.
  7. ↑ Garsoïan, "The Independent Kingdoms of Medieval Armenia," str. 160.
  8. ↑ Garsoïan, "The Independent Kingdoms of Medieval Armenia," str. 161.
  9. ↑ Runciman, Romanus Lecapenus, str. 134.
  10. ↑ Garsoïan. "The Independent Kingdoms of Medieval Armenia," str. 162.
  11. ↑ Yovhannes Drasxanakertc'i (1987). History of Armenia. Translated by Krikor Maksoudian. Atlanta: Scholar's Press. str. 290, note 8.
  12. ↑ Adontz, Nicholas (1938). »Samuel l'Armenien, roi des Bulgares«. Mar BCLSMP (v French) (39): 37.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  13. ↑ David Marshall Lang, The Bulgarians: from pagan times to the Ottoman conquest, Westview Press, 1976, p. 67.
  14. ↑ Tom Winnifrith, Badlands, Borderlands: A History of Northern Epirus/Southern Albania, Duckworth, 2002, p. 83.
  15. ↑ 15,0 15,1 Aghekyan, Arsen (23. september 2016). Մեր իրավունքը և ազատությունը պաշտպանող ուժը [The force defending our rights and our freedom]. Hay Zinvor (v armenščini). Pridobljeno 6. marca 2021.
  16. ↑ Հայոց բանակին պահապան հռչակվեց Աշոտ Երկաթ թագավորի Սուրբ Խաչը [The holy cross of King Ashot the Iron was declared the guardian of the Armenian army]. Lragir.am (v armenščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2021. Pridobljeno 6. marca 2021.
  17. ↑ Hacikyan, Agop Jack; Basmajian, Gabriel; Franchuk, Edward S.; Ouzounian, Nourhan (2005). The Heritage of Armenian Literature, Volume III: From the Eighteenth Century to Modern Times. Detroit: Wayne State University Press. str. 472. ISBN 0-8143-3221-8.
Ašot II. Armenski
Rojen: neznano Umrl: 929
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Smbat I. 		Kralj Armenije
914 - 929 		Naslednik: 
Abas I.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ašot_II._Armenski&oldid=6446756«