Ašli

Ašli
Ašli Naselje Bogdaškinskoje na zemljevidu Rusije
Lokacija	Tatarstan
Koordinati	54°49′17″N 48°44′07″E
Tip	mesto
Zgodovina
Ustanovljeno	11. stoletje
Opuščeno	13. stoletje
Kulture	Volški Bolgari
Druge informacije
Datumi izkopov	1949-1950, 1987, 2003
Arheologi	Nikolaj Kalinin
Stanje	ruševine

Ašli (tatarsko: Ашлы [ʌʃˈlɯ], čuvaško: Išlĕ, rusko: Ошель, Ošel) je bilo srednjeveško mesto v Volški Bolgariji. Arheološki ostanki mesta, naselje Bogdaškinskoje (Tetjuški okraj, Tatarstan), so zvezna kulturna dediščina Ruske federacije.

Arheološka izkopavanja dokazujejo, da je mesto obstajalo že v 11. stoletju, medtem ko tatarske legende in ruska Tverska kronika navajajo, da je mesto ustanovil Aleksander Veliki. V času svojega razcveta je bila Ašli pomembno trgovsko in politično središče. Leta 1220 so ga uničile in požgale čete Svjatoslava III. Vladimirskega. Edini pisni vir, ki omenja Ašli, je Tverska kronika.

Propad

Padec mesta je opisan v Tverski kroniki. Vladimirski knez Jurij Vsevolodovič je poslal v Volško Bolgarijo odpravo pod vodstvom svojega brata Svjatoslava, da bi izropala Ašli.

Rusi pod poveljstvom kneza Svjatoslava, njegovega brata Jaroslava in vojvode Jeremeja Gleboviča so pred mesto pripluli s čolni po Volgi. Pristali so vzhodno od mesta na položnem bregu Volge. Rostovčani so oblikovali desni bok, Perejaslavci levega, knez in Muromejci pa sredino napadalske vojske. En polk vojakov je ostal v zaledju, da bi varoval čolne. Rusi so po prihodu iz gozda naleteli na bolgarske konjenike pod poveljstvom njihovega kneza. Bolgari so izstrelili nekaj puščic in se umaknili v citadelo.

Rusi so se v hudi bitki uspeli prebiti do obzidja in ga zažgati. Zaradi ognja, dima in močnega vetra so se morali umakniti in napasti z druge strani. Knez Aščija s svojo konjenico je pod okriljem dima uspel pobegniti, pešaki n civilisti pa so bili med bojem pobiti alu ujeti. Požar je bil tako močan, da je v njem umrlo veliko napadalcev, ki so si drznili vstopiti v mesto, da bi ga izropali. Rusi so se z ujetniki umaknili čez Volgo. Bolgarske okrepitve, poslane iz glavnega mesta Biljarja, so prišle prepozno.

Raziskave in izkopavanja

Arheologi dolgo časa niso nobenih znanih ruševin enačili z Ašlijem. Vasilij Tatiščev je domneval, da so ostanki Ašlija ruševine v bližini Jantikovskega (Kirelskega) v današnjem Kamsko-Ustinskem okrožju. Drug podpornik te domneve, A. Smirnov, je trdil, da ime mesta izvira od plemena Esegel, ki je pripadalo Volškim Bolgarom. Ruševine Jantikovskega so bile v 50. letih prejšnjega stoletja poplavljene z nasipom akumulacijskega Kujbiševskega jezera, vendar so bile pred tem v celoti raziskane. V ruševinah Jantikovskega niso odkrili sledov omenjenega velikega požara.

Danes se domneva, da so ruševine Ašlija ruševine v bližini vasi Bogdaškinskoje v Tetjuškem okrožju. Bogdaškinskoje je vas v zgornjem toku reke Kilne, med vasema Prolej-Kaša in Iokovo, približno pet kilometrov severno od vasi Urjum, na ozemlju, ki ga naseljujejo Tetjuški Mordvinci. Ruševine je leta 1909 odkril Ğäynetdin Äxmärev. Izkopavanja so potekala v letih 1949–1950 pod vodstvom Nikolaja Kalinina. Arheologi so med izkopavanji odkrili, da ruševine pripadajo Ašliju. Odkrili so ostanke trdnjave, bivališč, delavnic, keramike in livarne. Tamkajšnje muslimansko grobišče je iz 11.–13. stoletja. Arheološki kampanji leta 1987 in 2003 sta dali zgodovinarjem veliko uporabnega gradiva.

Kontroverzne teorije

Nekatere teorije, ki temeljijo Zgodovini Džagfarja (Cäğfär Taríxı), postavljajo Ašli v sodobni Kazan in navajajo zmago Bolgarov pod Gabdulo Čelbirjem ter poraz Rusov in Udmurtov.