75. rangerski polk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge 75. polke glej 75. polk.
75. rangerski polk
Črne baretke
Rokavni našitek enote
Rokavni našitek enote
Dejavna: 1942 - danes
Država: Zastava Združenih držav Amerike ZDA
Pripadnost: Oborožene sile ZDA
Veja: Kopenska vojska ZDA
Tip: Specialne sile
Velikost: Polk
Struktura poveljstva: Poveljstvo specialnih operacij Kopenske vojske ZDA
Garnizija/Štab: Fort Benning, Georgia, ZDA
Moto: Rangers Laed the Way! (Rangerji vodijo pot!)
Konflikti: Operacija Neptun
Operacija Orlov krempelj
Operacija Nujni bes
Operacija Pravični razlog
Operacija Puščavska nevihta
Operacija Puščavski ščit
Operacija Vrnitev upanja
Operacija Gotska strupenjača
Operacija Iraška svoboda
Operacija Končna svoboda

75. rangerski polk (tudi Rangerji kopenske vojske Združenih držav, črne baretke; angleško 75th Ranger Regiment, United States Army Rangers) je elitni in specialni polk lahke pehote, ki je izurjen za izvajanje zračnih desantov in drugih specialnih operacij. Polk je v sestavi Poveljstva specialnih operacij Kopenske vojske ZDA in trenutno nadaljuje tradicijo Rangerjev Kopenske vojske ZDA.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

D-Day, Pointe-du-Hoc

Začetki tega polka segajo v leto 1969, v obdobje vietnamske vojne, ko so to enoto ustanovili iz več manjših čet rangerjev. Po omenjeni vojni so jo sicer razpustili, vendar so jo zaradi potreb znova vspostavili leta 1974. Sprva sta jo sestavljala le dva bataljona in poveljstvo polka so vključili leta 1984. Poveljstvo 75. polka rangerjov je baza Fort Benning. Polk danes sodi med elitne enote lahke pehote s polnimi zmogljivostimi za specialno vojskovanje.

Bogato bojno tradicijo ameriških rangerjev zdaj nadaljuje 75. pol rangerjev, ki je sestavni del ameriškega poveljstva kopenskih sil za specialne operacije, namenjen predvsem za za neposredne akcije. Sestavljajo ga trije bataljoni, ki imajo domicil v razliočnih bazah amriških oboroženih sil:

  • 1. bataljon v bazi Hunter (Georgia)
  • 2. bataljon v bazi Fort Lewis (Washington)
  • 3. bataljon v bazi Fort Banning (Georgia)

V vsakem od njih je 580 in velja za še popolnoma operativnega, če je v njem vsaj 85 % pripadnikov, drugi so na usposabljanijh. Bataljon rangerjev sestavljajo tri streske čete, poveljniška četa in poveljstvo. Vsaka strelska četa ima 152 pripadnikov, razporejenih v tri strelske vode in vod za ognjeno podporo, ki ga sestavlja oddelek minometov kal. 60mm +, oddelek prenosnih protioklepnih raketomerov in ostrostrelcev.

Vsak bataljon je po sistemu rotacije po en mesec v najvišji stopnji pripravljenosti in ga lahko napotijo kamor koli na svetu v osemnajstih urah po sprejetju ukaza.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Usposablanje:

  • praviloma morajo biti kandidati kvalificirani padalci (ni nujno)
  • izpolnjevati morajo zdravniške zahteve in psihične
  • najprej gredo na tritedensko padalsko usposabljanje, kjer opravijo vsaj 10 skokov s padalom
  • sledi osnovno pehotno usposabljanje
  • nato sledi tritedeska faza indoktrinacije. Med njo inštruktorji dobro preverijo motiviranost in odločnost kandidatov.
  • tistim ki uspe izpolniti izjemno stroga merila, se vključijo v enega odtre bataljonov, kjer pridobijo osnovna znanja in veščine.
  • Po določenem času kandidate napotijo v eno izmed številnih šol za rangerje, kjer pridobijo speialistična znanja in veščine
  • 1. del usposabljanja je v eni izmd baz, kjer obsega dolge pohode z malo spanja običanjno na meji vseh zmožnosti
  • drugi del je v bazi Dahlenga, poudarek je na gornišvu
  • trerji del je v letalski bazi Eglin, kjer kanditate urijo za bojevanje v džunglah in močvirjih
  • Po teh tre delih se vrnejo v bazo rangerjev iz katero so jih poslali
  • rengerji se urijo vse življenje katerega preživijo v enoti

Oprema in oborožitev[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]