Druga slovenska nogometna liga
 | |
| Država |  Slovenija |
|---|---|
| Konfederacija | UEFA |
| Ustanovljen(a) | 1991 |
| Število ekip | 16 |
| Napredovanje | PrvaLiga |
| Izpad v | 3.SNL |
| Trenutni prvaki | NK Brinje Grosuplje 1. naslov |
| Najuspešnejši klub(i) | NK Rudar Velenje 3 naslovi, NK Aluminij 3 naslovi, NK Triglav 3 naslovi |
| Največ nastopov | Denis Topolovec (339) |
| Najboljši strelec | Matej Poplatnik (72) |
| TV partnerji | Sportklub |
| Spletna stran | nzs.si |
 Druga liga 2026/27 | |
Druga slovenska nogometna liga, krajše tudi 2. SNL je drugi najvišji kakovostni razred klubskega nogometa v Sloveniji. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja NZS.
Format
[uredi | uredi kodo]V svoji uvodni sezoni 1991–92 je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v PrvoLigo. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v 3. SNL. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim.
Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski Železničar in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski Tabor ugnal Veržej, pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang.
V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala Jadran Dekani in Primorje, ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski Triglav. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. Šmartno in Nafta sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski Železničar, ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi.
V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem.
Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve 1. SNL dobila še Železničar Maribor in Domžale, pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, Rudar Trbovlje in Factor Črnuče, moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila Dravograd in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju.
V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan.
Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi.
V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku.
Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock.
Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka.
V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev.
Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava.
Klubi
[uredi | uredi kodo]| Klub | Mesto v
2025-26 |
Naslov prvaka 2. SNL | Stadion | Kapaciteta |
|---|---|---|---|---|
| NK Bistrica | 6. mesto | Športni park Slovenska Bistrica | 964 | |
| NK Vrhnika | 3. SNL, 1. mesto | Športni park Vrhnika | 500 | |
| NK Primorje | 1. SNL, 9. mesto | 2. | Mestni stadion Ajdovščina | 1.630 |
| ND Gorica | 15. mesto | 1. | Športni park Nova Gorica, | 3.066 |
| NK Beltinci | 4.mesto | Športni park Beltinci | 1.346 | |
| NK Tabor Sežana | 5. mesto | 1. | Stadion Rajko Štolfa | 1.200 |
| NK Triglav Kranj | 3. mesto | 3. | ŠC Stanko Mlakar | 1.560 |
| NK Rudar Velenje | 8. mesto | 3. | Mestni stadion Ob jezeru | 2.341 |
| NK Jadran Dekani | 10. mesto | Športni park Dekani | 500 | |
| ND Bilje | 9. mesto | Stadion v dolinci | 500 | |
| NK Brežice | 3. SNL, 2. mesto | Stadion Brežice | 800 | |
| NK Krško | 14. mesto | 1, | Stadion Matije Gubca | 1.470 |
| NK Krka | 12, mesto | Portoval | 760 | |
| ND Ilirija 1911 | 13. mesto | Športni park Ilirija | 1.300 | |
| ND Dravinja | 7. mesto | Stadion Dobrava | 1.200 | |
| NK Slovan | 11. mesto | Športni park Kodeljevo | 1.370 |
Prvaki
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Druga slovenska nogometna liga na nzs.si
- ↑ »Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020« (PDF). nzs.si. 11. maj 2020. Pridobljeno 28. julija 2020.