15. vlada Republike Slovenije

15. vlada Republike Slovenije
Skupinska fotografija vlade
Ustanovitev	1. junij 2022
Ljudje in ureditev
Predsednik države	Borut Pahor, Nataša Pirc Musar
Predsednik vlade	Robert Golob (Svoboda)
Podpredsednik(i) vlade	Tanja Fajon (SD) Luka Mesec (Levica) Klemen Boštjančič (Svoboda) Matej Arčon (Svoboda)
Št. ministrov	Premier + 20 ministrov
Koalicija	Svoboda, SD, Levica
Položaj v sodni oblasti	Levo-sredinska večinska vlada 52 / 90
Opozicijski kabinet	Brez
Opozicija	SDS, NSi
Vodja opozicije	Ni uradni naziv Janez Janša (SDS) Matej Tonin (NSi)
Zgodovina
Volitve	Volitve 2022
Zakonodajna oblast	9. državni zbor
Predhodnik	14. vlada Republike Slovenije
Naslednik	16. vlada Republike Slovenije

15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije, ki jo je po izteku mandata 14. slovenske vlade Janeza Janše sestavil mandatar Robert Golob. Koalicijo poleg Gibanja Svoboda sestavljajo še Socialni demokrati in Levica. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v državnem zboru, 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice ruske invazije na Ukrajino. Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.

Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade. S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.

Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025. Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po poplavah avgusta 2023, ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.

Položaji v vladi

Služba	Položaj	Ime	Slika	Stranka	Državni sekretarji
Vlada Republike Slovenije	Predsednik vlade	Robert Golob		Svoboda	Luka Špoljar Petra Aršič Maša Kociper Jure Leben Danijel Levičar Nataša Lužar Igor Mally Metka Paragi Vojko Volk
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve	Ministrica, podpredsednica vlade	Tanja Fajon		SD	Melita Gabrič Neva Grašič
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	Minister, podpredsednik vlade	Luka Mesec		Levica	Dan Juvan Igor Feketija
Ministrstvo za finance	Minister, podpredsednik vlade	Klemen Boštjančič		Svoboda	Saša Jazbec Nikolina Prah Gordana Pipan Katja Božič
Ministrstvo za zdravje	Ministrica	Valentina Prevolnik Rupel		Svoboda	Denis Kordež
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport	Minister	Matjaž Han		SD	Dejan Židan Matevž Frangež
Ministrstvo za obrambo	Minister	Borut Sajovic		Svoboda	Marko Lovše Boštjan Pavlin
Ministrstvo za notranje zadeve	Minister	Boštjan Poklukar (minister v odstopu, opravlja tekoče posle)		Svoboda	Tina Heferle Helga Dobrin
Ministrstvo za pravosodje	Ministrica	Andreja Katič (ministrica v odstopu, opravlja tekoče posle)		SD	Andreja Kokalj
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije	Minister	Igor Papič		Svoboda	Jure Gašparič Urban Kodrič
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje	Minister	Vinko Logaj		Svoboda	Janja Zupančič Andrej Sotošek
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo	Minister	Bojan Kumer		Svoboda	Tina Seršen Uroš Vajgl
Ministrstvo za naravne vire in prostor	Minister	Jože Novak		Svoboda	Lidija Kegljevič Zagorc Miran Gajšek
Ministrstvo za kulturo	Ministrica	Asta Vrečko		Levica	Marko Rusjan Matevž Čelik Vidmar
Ministrstvo za infrastrukturo	Ministrica	Alenka Bratušek		Svoboda	Andrej Rajh
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	Ministrica	Mateja Čalušić		Svoboda	Ervin Kosi Maša Žagar
Ministrstvo za javno upravo	Minister	Franc Props		Svoboda	Jure Trbič Mojca Ramšak Pešec
Ministrstvo za solidarno prihodnost	Minister	Simon Maljevac		Levica	Klemen Ploštajner Luka Omladič
Ministrstvo za regionalni razvoj in koezijo	Minister	Aleksander Jevšek		SD	Marko Koprivc Srečko Đurov
Ministrstvo za digitalno preobrazbo	Ministrica	Ksenija Klampfer		Svoboda	Aida Kamišalić Latifić Miroslav Kranjc
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu	Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu	Matej Arčon		Svoboda	Vesna Humar

Nekdanji sekretarji

Sekretar	Ministrstvo	Imenovanje	Razlog	Sklic
		Razrešitev
2022
Aleksandra Lah Topolšek	Ministrstvo za zdravje	1. junij 2022	Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.
		31. avgust 2022
Breda Božnik	Ministrstvo za zdravje	1. junij 2022	Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.
		21. september 2022
2023
Sebastjan Zbičajnik	Ministrstvo za pravosodje	1. junij 2022	Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.
		24. januar 2023
Branko Lobnikar	Ministrstvo za notranje zadeve	1. junij 2022	Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.
		21. februar 2023
Tilen Božič	Ministrstvo za finance	1. junij 2022	Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.
		29. marec 2023
Tjaša Vidic	Ministrstvo za zdravje	1. september 2022	Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.
		13. julij 2023
Tadej Ostrc	Ministrstvo za zdravje	1. junij 2022	Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.
		13. julij 2023
Urban Kodrič	Ministrstvo za javno upravo	1. junij 2022	Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.
		24. avgust 2023
Samuel Žbogar	Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve	1. junij 2022	Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.
		28. september 2023
Lenka Kavčič	Ministrstvo za naravne vire in prostor	11. maj 2023	Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.
		10. oktober 2023
Matej Skočir	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	1. junij 2022	Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.
		10. oktober 2023
Azra Herceg	Ministrstvo za zdravje	1. oktober 2022	Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.
		13. oktober 2023
Tatjana Buzeti	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	1. julij 2023	Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.
		13. oktober 2023
Darij Krajčič	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	6. junij 2022	Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.
		13. oktober 2023
Boris Černilec	Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje	25. januar 2023	Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.
		19. oktober 2023
2024
Valerija Jelen Kosi	Ministrstvo za pravosodje	24. januar 2023	Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.
		4. januar 2024
Igor Šoltes	Ministrstvo za pravosodje	1. junij 2022	Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.
		15. februar 2024
Andreja Katič	Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj	25. januar 2023	Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.
		5. marec 2024
Blaž Germšek	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	23. oktober 2023	Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.
		24. april 2024
Matjaž Krajnc	Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije	24. januar 2023	Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.
		30. junij 2024
Rudi Medved	Ministrstvo za obrambo	1. junij 2022	Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.
		14. julij 2024
Sanja Štiglic	Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve	1. oktober 2023	Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.
		22. avgust 2024
Eva Vodnik	Ministrstvo za zdravje	17. oktober 2023	Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.
		12. september 2024
Marjan Pintar	Ministrstvo za zdravje	17. julij 2024	Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.
		1. oktober 2024
2025
Damir Črnčec	Ministrstvo za obrambo	1. junij 2022	Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.
		22. januar 2025
Eva Knez	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	18. oktober 2023	Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.
		17. april 2025
Marko Štucin	Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve	1. junij 2022	Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.
		17. julij 2025
Milan Brglez	Ministrstvo za pravosodje	15. julij 2024	Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.
		25. september 2025
Iztok Kos	Ministrstvo za zdravje	12. september 2024	Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.
		6. november 2025

Kabinet predsednika vlade

Državni sekretarji
Luka Špoljar (vodja kabineta)	Maša Kociper	Igor Mally	Vojko Volk	Nataša Lužar	Danijel Levičar	Jure Leben	Petra Aršič	Metka Paragi
	državna sekretarka za odnose z Državnim zborom	državni sekretar za evropske zadeve	državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost	državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko	državni sekretar za nacionalni jedrski program	državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami	državna sekretarka za strateško komuniciranje	državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje

Nekdanji sekretarji v kabinetu

Anton Grizold	Boštjan Šefic	Andrej Benedejčič	Petra Škofic	Kaja Širok	Maksimiljana Polak	Melita Župevc
državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami	državni sekretar za sanacijo po poplavah	državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost	vodja premierjevega kabineta	državna sekretarka za kulturo	državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo	državna sekretarka za strateško komuniciranje
odšel v pokoj	postal vodja Službe za obnovo po poplavah	postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO	zapustila kabinet iz neznanih razlogov	zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja	zapustila kabinet iz osebnih razlogov	postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE

Koalicijske stranke

Stranka		Vodja	Ob nastopu vlade			Trenutno
			Število poslancev	Število ministrov		Število poslancev	Število ministrov
Svoboda	Gibanje Svoboda	Robert Golob	41 / 90	11 / 17		39 / 90	13 / 20
SD	Socialni demokrati	Matjaž Han	7 / 90	4 / 17		8 / 90	4 / 20
Levica	Levica	Asta Vrečko	5 / 90	2 / 17		4 / 90	3 / 20
Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:
IMNS	Predstavnika narodnih skupnosti	Felice Žiža Ferenc Horváth	2 / 90	/		2 / 90	/
Skupaj:
Vlada			53 / 90		51 / 90
Podporniki			2 / 90		2 / 90
Skupaj			55 / 90		53 / 90

Nekdanji ministri

Odstopi in razrešitve

Ime	Naziv	Odhod	Razlog za odstop	Naslednik	Vir
Tatjana Bobnar Svoboda	Ministrica za notranje zadeve	Odstopila 7. decembra 2022	Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja.	Sanja Ajanović Hovnik (v. d.) Boštjan Poklukar
Danijel Bešič Loredan Svoboda	Minister za zdravje	Odstopil 7. julija 2023	Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.	Robert Golob (v. d.) Valentina Prevolnik Rupel
Uroš Brežan Svoboda	Minister za naravne vire in prostor	Odstopil 4. oktobra 2023	3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na avgustovske poplave, zato je minister podal odstopno izjavo.	Alenka Bratušek (v. d.) Jože Novak
Sanja Ajanović Hovnik Svoboda	Ministrica za javno upravo	Odstopila 6. oktobra 2023	Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi.	Klemen Boštjančič (v. d.) Franc Props
Irena Šinko Svoboda	Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	Razrešena 13. oktobra 2023	3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti.	Marjan Šarec (v. d.) Mateja Čalušić
Dominika Švarc Pipan SD	Ministrica za pravosodje	Odstopila 5. februarja 2024	Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja.	Andreja Katič
Darjo Felda Svoboda	Minister za vzgojo in izobraževanje	Odstopil 17. septembra 2024	Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo.	Vinko Logaj
Emilija Stojmenova Duh Svoboda	Ministrica za digitalno preobrazbo	Odstopila 26. septembra 2024	Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel.	Ksenija Klampfer
Andreja Katič SD	Ministrica za pravosodje	Odstopila 26. oktobra 2025	V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel.	Andreja Kokalj (predlagana)
Boštjan Poklukar Svoboda	Minister za notranje zadeve	Odstopil 26. oktobra 2025	V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel.	Branko Zlobko (predlagan)

Odstopa zaradi reorganizacije vlade

Ime	Naziv	Ministrstvo	Odhod	Razlog za odstop	Naslednik	Sklic
Bojan Kumer Svoboda	Minister za infrastrukturo	Ministrstvo za infrastrukturo	Odstopil 3. januarja 2023	Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek.	Alenka Bratušek
Igor Papič Svoboda	Minister za izobraževanje, znanost in šport	Ministrstvo za izobraževanje	Odstopil 3. januarja 2023	Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda.	Darjo Felda

Sestavljanje koalicije

Glasovanje o mandatarju

Datum	Kandidat	Predlagatelj	ZA	PROTI	NEVELJAVNI	Opombe
25. maj 2022	Robert Golob	Predsednik Republike Slovenije	54	30	1	tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)

Glasovanje o vladi

24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.

Datum	Predsednik vlade	ZA	PROTI	VZDRŽANI	Opombe
1. junij 2022	Robert Golob	53	28	2	za izvolitev potrebna navadna večina
24. januar 2023	Robert Golob	55	29	0	za izvolitev potrebna navadna večina

Zaslišanja ministrov na odborih

Datum	Ura	Kandidat	Stranka	Glasovanje			Sklic
				DA	NE	VZ
Sobota 28. maj 2022	09:00	Matjaž Han	SD	10	4	1
	09:00	Matej Arčon	Svoboda	9	2	0
	13:00	Aleksander Jevšek	SD	10	5	0
	17:00	Igor Papič	Svoboda	9	5	1
	17:00	Emilija Stojmenova Duh	Svoboda	9	4	0
Ponedeljek 30. maj 2022	09:00	Tanja Fajon	SD	9	6	0
	09:00	Dominika Švarc Pipan	SD	9	5	0
	13:00	Klemen Boštjančič	Svoboda	9	5	0
	13:00	Sanja Ajanović Hovnik	Svoboda	9	5	0
	17:00	Tatjana Bobnar	Svoboda	9	4	1
	17:00	Marjan Šarec	Svoboda	9	5	0
Torek 31. maj 2022	09:00	Bojan Kumer	Svoboda	9	5	0
	09:00	Irena Šinko	Svoboda	10	4	0
	13:00	Luka Mesec	Levica	10	4	0
	13:00	Uroš Brežan	Svoboda	9	4	0
	17:00	Danijel Bešič Loredan	Svoboda	10	4	0
	17:00	Asta Vrečko	Levica	9	6	0

Reorganizacija vlade

Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih.

Datum	Ura	Kandidat	Stranka	Glasovanje			Sklic
				DA	NE	VZ
Četrtek 12. januar 2023	09:00	Alenka Bratušek	Svoboda	9	5	0
	09:00	Darjo Felda	Svoboda	9	5	0
	12:00	Igor Papič	Svoboda	9	6	0
	12:00	Uroš Brežan	Svoboda	8	3	0
	15:00	Emilija Stojmenova Duh	Svoboda	9	6	0
Petek 13. januar 2023	09:00	Simon Maljevac	Levica	9	5	0
	11:00	Aleksander Jevšek	SD	9	0	0
	14:00	Matjaž Han	SD	10	0	0
	14:00	Bojan Kumer	Svoboda	9	6	0

Novi ministri po odstopu

Datum	Ura	Kandidat	Stranka	Glasovanje			Sklic
				DA	NE	VZ
Ponedeljek 12. februar 2023	14:00	Boštjan Poklukar	Svoboda	9	6	0
Torek 10. oktober 2023	16:00	Valentina Prevolnik Rupel	Svoboda	11	5	0
Torek 5. december 2023	16.30	Franc Props	Svoboda	9	6	0
Torek 5. december 2023	16.30	Jože Novak	Svoboda	9	5	0
Sreda 10. januar 2024	14.00	Mateja Čalušić	Svoboda	9	6	0
Petek 1. marec 2024	12.00	Andreja Katič	SD	8	4	0
Četrtek 3. oktober 2024	15:00	Borut Sajovic	Svoboda	9	6	0
	15:00	Vinko Logaj	Svoboda	8	5	0
Torek 3. december 2024	15.00	Ksenija Klampfer	Svoboda	9	4	0
Ponedeljek 17. november 2025	8.00	Andreja Kokalj	SD
	8.00	Branko Zlobko	Svoboda

Interpelacije

Ministri

Datum interpelacije	Interpelirani minister	Predlagatelj	Očitki interpelacije	Rezultat					Podpora strank
				Kvorum	ZA	PROTI	VZD	Izid	PODPRLE	NASPROTOVALE	VZDRŽANE
Četrtek, 10. november 2022	Tanja Fajon ministrica za zunanje zadeve	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka.	Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja	74	22	52	0	ni izglasovana	SDS NSi	Svoboda SD Levica poslanca manjšin	/
Ponedeljek, 14. november 2022	Tatjana Bobnar ministrica za notranje zadeve	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Branko Grims, Slovenska demokratska stranka.	Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado	75	24	50	1	ni izglasovana	SDS nekateri poslanci NSi	Svoboda SD Levica Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine	poslanka NSi
Četrtek, 28. marec 2024	Emilija Stojmenova Duh ministrica za digitalno preobrazbo	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Jelka Godec, Slovenska demokratska stranka.	Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov	77	31	42	4	ni izglasovana	SDS NSi Mojca Šetinc Pašek (NeP)	Svoboda SD Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine	Levica
Sreda, 18. december 2024	Klemen Boštjančič minister za finance	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Jelka Godec, Slovenska demokratska stranka.	Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski	76	29	47	0	ni izglasovana	SDS NSi Eva Irgl (NeP)	Svoboda SD Levica	/
Torek, 21. januar 2025	Boštjan Poklukar minister za notranje zadeve	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Janez Cigler Kralj, Nova Slovenija.	Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito	73	29	35	9	ni izglasovana	SDS NSi Anže Logar (NeP) Eva Irgl (NeP)	Svoboda	SD Levica
Sreda, 9. julij 2025	Boštjan Poklukar minister za notranje zadeve	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Janez Cigler Kralj, Nova Slovenija.	Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ	78	33	45	0	ni izglasovana	SDS NSi NP Mojca Šetinc Pašek (NeP)	Svoboda SD Levica	/
Četrtek, 10. julij 2025	Asta Vrečko ministrica za kulturo	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Janez Cigler Kralj, Nova Slovenija.	Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame	73	27	46	0	ni izglasovana	SDS NSi NP	Svoboda SD Levica Mojca Šetinc Pašek (NeP)	/
Petek, 24. oktober 2025	Simon Maljevac minister za solidarno prihodnost	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Janez Cigler Kralj, Nova Slovenija.	Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj	70	29	41	0	ni izglasovana	SDS NSi NP	Svoboda SD Levica	/
2025	Luka Mesec minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Janez Cigler Kralj, Nova Slovenija.	Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije

Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili:

• Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec);
• Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec);
• Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec).

Interpelacija vlade

Datum interpelacije	Predlagatelj	Očitki interpelacije	Vir
Sreda, 19. april 2023	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Jelka Godec, Slovenska demokratska stranka.	ukinitev Urada za demografijo razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve spremembe zakona o dohodnini pritiski na kadrovanje v policiji
Sreda, 23. april 2025	Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Jelka Godec, Slovenska demokratska stranka.	poslabšanje položaja upokojencev

Zgodovina

2022

Vlada ob imenovanju

Na volitvah 24. aprila 2022, je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest. Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem in istega dne še s predsednico SD Tanjo Fajon. Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama Koalicije ustavnega loka, ki sta ostali zunaj parlamenta – Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca. Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo Marjan Šarec prevzel resor obrambe, Alenka Bratušek pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.

Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade

Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v Cankarjevem domu podpisali 24. maja 2022. Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade Republike Slovenije. Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka Slovenska demokratska stranka in na spremembo Zakona o vladi vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v vladi Janeza Janše. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih.

Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede. Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil Janez Janša v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"

10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje (UKOM) odstopil Dragan Barbutovski. Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela. Na mestu direktorja ga je na predlog Roberta Goloba zamenjala Petra Bezjak Cirman, novinarka, predsednica Sveta delavcev RTV Slovenija in žena novinarja Necenzurirano.si Primoža Cirmana.

Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.

Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo. Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev. Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje Studio City Marcel Štefančič. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS Franc Breznik je dejal, da je Robert Golob "Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko." V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.

Odstop Tatjane Bobnar

1. decembra 2022 vlada Boštjanu Lindavu ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica Tatjana Bobnar, pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti. Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je Tatjana Bobnar napovedala svoj odstop z mesta ministrice. Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier Robert Golob. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja Darka Muženiča na mesto Nacionalnega preiskovalnega urada ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica Evgena Goverkarja, ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije Antona Olaja. Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov. Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.

Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav.

Lindav je v poročilu med drugim zapisal:

"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot Miloš Njegoslav Milović. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"

Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade Janeza Drnovška, ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade. Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz afere Tritonis, v katero je bil vpleten z Zoranom Jankovićem. Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade. Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.

Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje Žana Mahniča v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja. Gibanje Svoboda je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je "Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo." Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika. Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik.

2023

Reorganizacija vlade

Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov

24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je Slovenska demokratska stranka zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma. Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli. Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.

6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal Boštjana Poklukarja.

Spor glede finančne reforme

V oddaji Preverjeno dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister Klemen Boštjančič je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.

Odstavitev ministra za zdravje

29. junija 2023 je Slovenska demokratska stranka vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade Danijela Bešiča Loredana. Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo. Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na Brdu pri Kranju zatrjevali, 5. julija tudi Urška Klakočar Zupančič, da Bešič Loredan njihovo podporo ima. Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade Robert Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.

Ponovna rekonstrukcija vlade

3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan kot tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila. Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah, z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa. Po poročanju časopisne hiše Večer naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri Igorjem Papičem, Darjom Feldo in Bojanom Kumrom. 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda. Nova ministrica je oktobra 2023 postala Valentina Prevolnik Rupel.

Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko. DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023.

To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem. Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.

Odstop ministrice za javno upravo

Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi Sanja Ajanović Hovnik. Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa Komisije za preprečevanje korupcije ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade Robert Golob je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.

Sanja Ajanovič Hovnik

Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu. Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.

5. oktobra je bilo v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi. Na ministrskem mestu jo je nasledil Franc Props.

Začasni premier Mesec

15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.

2024

Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja Vojka Adamiča. 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode Mateje Čalušić, saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.

Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico Dominiko Švarc Pipan in predsednika vlade Roberta Goloba pozvalo k odstopu.

Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra Klemna Boštjančiča imenovala za tretjega podpredsednika vlade.

Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu Matej Arčon, ki skrbi za področje komunikacije.

Afera sodna stavba

Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo. Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju. Zadevo je začel preiskovati tudi Nacionalni preiskovalni urad. Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi. Ministrica Dominika Švarc Pipan je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva Uroš Gojkovič. Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe. Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, poslanska skupina SD pa naj bi ji odrekla podporo.

Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem. 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi. Predsednica SD Tanja Fajon se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.

Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.

Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop. Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika Socialnih demokratov odstopil Klemen Žibert. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe. Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel. Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.

V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo kranjski lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej. Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen Matevž Frangež. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.

V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.

Primopredaja poslov med Andrejo Katič in Dominiko Švarc Pipan

V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico Andrejo Katič, ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat. Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.

Odhodi ožjih sodelavcev

Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo Kaja Širok. Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila. 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta Petra Škofic. Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.

Imenovanje Evropskega komisarja

6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije Tomaža Vesela predstavil kot kandidata za novega evropskega komisarja. O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali. Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.

Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024

Po potrditvi Ursule von der Leyen za drugi mandat na čelu Evropske komisije je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski SDS in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo. Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za širitev Evropske unije. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat. Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.

Marta Kos in Robert Golob

9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila Marto Kos, nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila. Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Franc Breznik je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela. Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september. Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo. Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora. Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.

2025

Dan žalovanja v Velenju

20. januarja 2025 se je v Jami Preloge Premogovnika Velenje zgodil vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.

Ob smrti papeža Frančiška je vlada za 26. april 2025 razglasila dan žalovanja.

Dvig obrambnih izdatkov

Vrh zveze NATO, Haag 25. junij 2025

Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP. Voditelji držav članic zveze NATO, tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP. Socialni demokrati in Levica sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili. Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO. Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD Matjaž Han je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča. Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo. Enako je nato sporočil premier Robert Golob.

30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne. 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro. Svoboda je bila proti. Predsednik SDS Janez Janša je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo Marjan Šarec Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.

Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.

Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika

Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin (2025, Ljubljana)

Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost Itamarju Benu-Gviru in finančnemu ministru Bezalel Smotriču. V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.

11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.

Predlog božičnice

Po delovnemu obisku jugovzhodne Slovenije dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene božičnice po zgledu regresa. Pet članic Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa je uvedbo božičnice podprla.

Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra. Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti. Nasprotovanje je izrazila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.« Predsednik SDS Janez Janša je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.

Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:« Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra. Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister Matjaž Han, saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti. Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.

Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v Gospodarski zbornici Slovenije kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.« Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka. Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«

24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo Luko Mescem, a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe. Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.

Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.

5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi Evropsko komisijo. V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani. Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli. Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.

Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo. 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem Šutarjevega zakona mimo ESS-ja.

Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister Klemen Boštjančič je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra). Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci Svobode, SD in Levice ter poslanca narodnih skupnosti. Poslanci SDS, NSi in NP so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec Miha Kordiš. V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.

Napad na moškega v Novem mestu

Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)

V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v Novem mestu zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja. Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije Damjan Petrič in notranji minister Boštjan Poklukar. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade Robert Golob in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico Andrejo Katič, Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo Luko Meseca, generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel. K odstopu so v opozicijskih SDS, NSi in Demokratih pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo. Vojko Volk, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi Sveta za nacionalno varnost izpostavil namero, da se Policijsko upravo Novo mesto okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.

Sveče na mestu dogodka

Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom Gregorjem Macedonijem. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.

V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj ter minister za delo Luka Mesec. Udeležbo na seji so potrdili tudi v Državnem svetu, na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod @vsismolahkoaco v organizaciji mestne občine Novo mesto.

Glej tudi: Šutarjev zakon

Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali Šutarjev zakon. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev. Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev Zakona o financiranju občin pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z otroškimi dodatki. Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, Zakon o prekrških, ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela Zakona o probaciji, ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam. Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor. Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov 14. vlade ter opozorili na zakonodajne luknje. Župani občin jugovzhodne Slovenije so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.

Javno mnenje o vladi

Mediana, za POP TV

Agencija Mediana izvaja raziskave za POP TV vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi Ali podpirate delo vlade?

Mesec	DA	NE	Ne vem	Vir
Oktober 2025	33,6	53,2	13,2
September 2025	35,1	51,5	13,3
Avgust 2025	33,9	53,3	12,8
Julij 2025	34,6	54,0	11,4
Junij 2025	32,5	56,0	11,4
Maj 2025	31,3	54,8	13,9
April 2025	32,3	52,3	15,4
Marec 2025	30,8	59,2	10,0
Februar 2025	28,4	59,0	12,6
Januar 2025	29,4	54,5	16,2
December 2024	32,9	51,6	15,5
November 2024	36,3	50,2	13,5
Oktober 2024	26,3	58,3	15,4
September 2024	31,9	52,1	16,0
Avgust 2024	36,2	46,6	17,2
Julij 2024	36,2	51,6	12,2
Junij 2024	34,4	47,8	17,8
Maj 2024	32,8	53,4	13,8
April 2024	35,3	52,0	12,7
Marec 2024	30,7	53,3	16,0
Februar 2024	30,4	55,1	14,5
Januar 2024	30,8	54,8	14,5
December 2023	34,9	51,4	13,7
November 2023	28,4	55,4	16,2
Oktober 2023	40,4	46,9	12,7
September 2023	44,9	38,9	16,2
Avgust 2023	51,7	34,8	13,5
Julij 2023	44,1	41,6	14,3
Junij 2023	43,1	46,7	10,2
Maj 2023	46,4	40,7	12,9
April 2023	45,5	41,9	12,6
Marec 2023	41,5	42,4	16,0
Februar 2023	46,0	40,6	13,4
Januar 2023	50,6	35,5	13,9
December 2022	53,3	35,2	11,4
November 2022	59,2	29,0	11,8
Oktober 2022	53,1	32,2	14,7
September 2022	58,9	28,8	12,3
Avgust 2022	58,4	26,7	14,9
Julij 2022	51,4	33,5	15,1
Junij 2022	53,1	31,6	15,4

Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju

Prvo srečanje (november 2022)

Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.

Drugo srečanje (januar 2023)

Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.

Tretje srečanje (februar 2023)

Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.

Četrto srečanje (marec 2023)

Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.

Peto srečanje (september 2024)

Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.

Vidnejše odločitve vlade

Kadrovske menjave

Služba	Položaj	Ime	Predhodnik
Vlada Republike Slovenije	Generalna sekretarka vlade	Barbara Kolenko Helbl	Janja Garvas Hočevar
Policija	Generalni direktor policije	Boštjan Lindav Senad Jušić	Anton Olaj
UKOM	Direktor (v.d.)	Dragan Barbutovski Petra Bezjak Cirman	Uroš Urbanija
SOVA	Direktor (v.d.)	Joško Kadivnik	Janez Stušek
FURS	Generalni direktor	Peter Grum	Ivan Simič
Slovenska vojska	Poveljnik sil SV	Roman Urbanič	Miha Škerbinc
NPU	Direktor (v.d.)	Boštjan Mlačnik	Petra Grah Lazar
NIJZ	Direktor (v.d.)	Branko Gabrovec	Milan Krek

Reorganizacija vlade

Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.

Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu Aleksandru Jevšku, okoljskemu Urošu Brežanu, ministrici pristojni za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ter ministru za gospodarstvo Matjažu Hanu. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.

Dva izmed ministrov, Bojan Kumer z infrastrukturnega resorja ter Igor Papič z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo Alenka Bratušek. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil Simon Maljevac.

V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.

Infrastruktura

Regulacija energentov

Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo predhodne vlade, in sicer bencin na 1,56 evra, dizel pa na 1,668 evra na liter. 15. junija 2022 je predsednik vlade Robert Golob predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah. Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.

Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih. Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo. Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister Matjaž Han pa je odredil inšpekcijski nadzor.

Regulacija navftnih derivatov

Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov.

Izobraževanje

Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev

Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal protestni shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v vrtcih. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023. Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede. Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.

Javna uprava

Reforma plačnega sistema

Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025. Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti. Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov:

1. plačni steber: funkcionarji,
2. plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
3. plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna
4. plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
5. plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.

Kultura

Ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam

29. junija 2022 se je ministrica za kulturo Asta Vrečko sestala s predstavniki nevladnih organizacij – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za Prirodoslovni muzej Slovenije, ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov. Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.

Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija

Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob dejala: "Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim." Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij. Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.

Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve

21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve v nov javni zavod oziroma v nov muzej. Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času 14. vlade Republike Slovenije, prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica Asta Vrečko je ob tem dejala: "Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."

Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje državnozborskega odbora za kulturo. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Kmetijstvo

Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano

Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen, specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt Samo Kreft in drugi.

Notranje zadeve

Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov

3. seja vlade

Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.

Odstranitev ograje na meji s Hrvaško

Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij. Za odstranitev so določili Slovensko vojsko, medtem ko bo Policija po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.

V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601. Na prvi septembrski seji je predsednik vlade Robert Golob prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita. Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij. Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.

Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.

Obramba

Levica, Socialni demokrati ter Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek, ki sta se kasneje pripojila h Gibanju Svoboda, Marjan Šarec pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času tretje Janševe vlade nasprotovale predlogu zakona o investicijah v Slovensko vojsko od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov. Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop Slovenije iz zveze NATO in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo. Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister Matej Tonin podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.

Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine. Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze NATO v Madridu in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo. Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej. Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v Vilni, 11. in 12. julija 2023.

Golob in finski predsednik Stubb ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)

Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.

Resničnostna oddaja Vojak v akciji

31. avgusta 2023 je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji. Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak". Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v Slovenski vojski. Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost. Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo. Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo Pop TV, ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.

Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje Luka Zorenč. Poslanska skupina opozicijske stranke Nova Slovenija je zahtevala sklic nujne seje državnozborske komisije za nadzor javnih financ. Ta je na Komisijo za preprečevanje korupcije naslovila poziv, da razišče sum korupcije in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času sanacije po poplavah. Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek.

Pravosodje

Dodatek k plači sodnikov

10. januarja 2023 je predsednik vlade Robert Golob a občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva. Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku. Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.

2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.

Ustavnega sodišča Republike Slovenije je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih. Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica Dominika Švarc Pipan ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade. 4. januarja 2024 je Slovensko sodniško društvo zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade Roberta Goloba pozvalo k odstopu. Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala Valerija Jelen Kosi, ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu "Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo." Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.

Zdravstvo

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ

Vlada je dne 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi NIJZ, s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek. Krek sicer navaja, da s strani novega ministra Danijela Bešiča Loredana že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.

Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po mesecu neznosnih političnih pritiskov. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval Branka Gabrovca.

Strokovna posvetovalna skupina NIJZ

Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za Covid-19. Vodil jo bo epidemiolog Mario Fafangel, njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza, med člani pa so med drugim še antropolog Dan Podjed, matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog Alojz Ihan. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.

Novela Zakona o nalezljivih boleznih

Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano Janjo Sluga so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995. Vsebino novele zakona je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja. Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim.

Odprava novele Zakona o javnem naročanju

Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela tretja Janševa vlada in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme. Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Predsednik vlade Robert Golob je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov. Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.

Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost

Zunanja ministrica Tanja Fajon in ameriški državni sekretar Antony Blinken (april 2024)

Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN

Glej stran: Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)

Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo Franca Buta. Slovenija je okrepila svojo prisotnost v Afriki, kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.

Glasovanje v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov je potekalo v torek, 6. junija 2023. Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka Belorusija pa 38. Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.

Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v New Yorku že deluje Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih. Za vodjo posebne misije je bil imenovan Samuel Žbogar, pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici Tanji Fajon. V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN Boštjan Malovrh, kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade Robert Golob o odločitvi ni posvetoval s parlamentom. Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je odločitev označila kot "najmanj nenavadno". Zunanja ministrica Tanja Fajon se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.

Mednarodna izmenjava zapornikov

1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo. V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, Ane Valerevne Dulceve in njenega moža Artema Viktoroviča Dulceva. Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.

Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade Robert Golob pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike Joejem Bidnom in podpredsednico Kamalo Harris. Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl. Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto. Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.

• 
  Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo
• 
  Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA

Ostalo

Ukinitev urada vlade za demografijo

Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi Urada za demografijo. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.

Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču

5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu Janezu Zemljariču organizira pogreb z vojaškimi častmi. Predlog za to je vladi poslal Marjan Šiftar skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; Zbor za republiko jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef Udbe (Službe državne varnosti) "Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«" Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.

14. avgust – dan solidarnosti

Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.

Seznami obiskov

• Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba
• Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon

Zunanje povezave

• Uradna stran