Cerkev sv. Jakoba, Bilčovs
Župnijska cerkev Bilčovs | |
---|---|
![]() | |
46°32′28,2″N 14°8′10″E / 46.53333°N 14.13611°E | |
Kraj | Bilčovs |
Država | ![]() |
Verska skupnost | Rimskokatoliška |
Patrocinij | sveti Jakob |
Spletna stran | [1] |
Zgodovina | |
Status | dejavna |
Posvečena | 1370 |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | aktivno |
Kulturna dediščina | da |
Slog | gotska arhitektura |
Uprava | |
Župnija | Bilčovs |
Dekanija | Borovlje |
Škofija | Krška škofija |
Rimskokatoliška župnijska cerkev Bilčovs (nemško Ludmannsdorf) se nahaja v istoimenski občini na zahodnih Gurah v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Južnem Koroškem.
Župnija je pod zavetništvom svetega Jakoba starejšega ter spada pod dvojezično dekanijo Borovlje Krške škofije. Nahaja se na evropski poti svetega Jakoba v Santiago de Compostela. Do leta 1938 je bila uradno slovenska fara in je danes uradno dvojezična. [1] [2] Župnijska cerkev je pod spomeniškim varstvom.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]

Cerkev je bila v listinah omenjena leta 1370. Leta 1524 je bil podeljen 100-dnevni odpustek. Sprva je bila podružnica župnijske cerkve v Kotmari vasi, župnija pa je bila ustanovljena leta 1784.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Cerkev je v osnovi romanska dvoranska stavba z mogočnim štirikotnim kornim stolpom. Gotski prizidek k cerkvi je iz leta 1518. Na jugozahodnem oporniku ladje poimenovan z imenom Mojster Lamprecht z napisom v nemščini (Allhier Meister Lamprecht Stainmetz … das Paw gemacht mit sein gesellen …), prevod: Vse to stavbo je štamski mojster Lamprecht s svojimi vajenci zgradil). Cerkev je bila obnovljena leta 1965.
-
župnijska cerkev Bilčovs
-
župnijska cerkev Bilčovs
-
župnijska cerkev Bilčovs, zahodni portal
Zunanjost cerkve zaznamujeta romanski stolp z gotsko ladjo in gotski kor s petčlanskim zaključkom in oporniki. Južni prizidek zakristije ima dve nadstropji. Masivni romanski vzhodni stolp z okroglo zaključenimi dvokrilnimi okni s podpornimi stebri v četrtem nadstropju ima koničasto šlemno streho. Pred zahodnim pročeljem s poznogotskimi okroglimi okni je preddverje. Na profiliranem poznogotskem vhodnem portalu so vidne kamnoseške oznake in školjka. Poznogotska žrtvena niša z oglatim lokom desno od portala je označena z letnico 1520.
Na južni strani cerkve je stenska slika svetega Krištofa iz leta 1523, ki je bila restavrirana leta 1974.
Notranjost
[uredi | uredi kodo]Notranjost cerkve ima tri traveje pod mrežastim sklepnikom na okroglih servisih in oklepnih ključavnicah iz začetka 16. stoletja. V opečnatem orgelskem podstrešju z nepravilno odprtino košastega loka je stopnišče, obrnjeno proti severu. Triumfalni obok je koničast in ima fragment gotskega napisa iz leta 1526. V stolpu je rebrasti sklepnik in koničast obokan portal v zakristijo, v drugem nadstropju je na jugu poznogotski vhod v streho zakristije, v ladji in na koru pa ploskoviti obokani prehodi v streho. Gotski kor iz leta 1518 ima rebrasti sklepnik na konzolah in gotsko zakramentalno nišo.
-
Portal
-
Bilčovs, transcept pod stolpom
-
Bilčovs, zakramentalna niša
-
Bilčovs, freska sv. Krištofa
Notranja oprema
[uredi | uredi kodo]Baročni glavni oltar je štiristebrni edikulski oltar. V svetišču je izrezljana figura svetega Jakoba Starejšega. Na jugu je v stopničastem oporniku ladje vidna kamnita glava z nemškim napisom Jörg Mozuptenleu get ein Mas Wein. (prevod: Jörg Mozuptenleu dobi mero vina .) Druga oprema vključuje poznogotski kip Kristusa na bičnem stebru in osmerokotno kamnito krstilnico.
-
Bilčovs, glavni oltar sv. Jakoba starejšega
-
Bilčovs, poznogotski Kristus pri stebru bičanja
-
Bilčovs, krstilnica
Slovenski kulturni spomeniki
[uredi | uredi kodo]Levo od portala je slovenska spominska plošča padlim v drugi svetovni vojni.

Kulturnozgodovinsko pomemben je slovenski križev pot, eden izmed 76ih na Južnem Koroškem (24 v bohoričici, 52 v gajici iz druge polovce 19. stoletja, ki so hkrati politični manifest vidljivosti slovenščine v javnem prostoru.[3]

Partizanski spomenik spominja na domače, koroško-slovenske žrtve nacifašizma, ki so – tako avstrijski državno-pravni konsens – prispevali leta 1955 k novo-ustanovitvi Avstrije v mejah iz leta 1938.

Spomeniki rajnim duhovnikom pod pokopališkim križem so prav tako v slovenščini. Med njimi najdemo nagrobni kamen za imenitnega etnologa, direktorja slovenske gimnazije in učitelja dr. Pavleta Zablatnika.

Literatura
[uredi | uredi kodo]- Pfarrkirche Ludmannsdorf/Bilčovs, Pfarrkirche hl. Jakobus der Ältere. V: Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001. S. 482.
- Štefan Singer, Kultur- und Kirchengeschichte des unteren Rosentales : Dekanat Ferlach, Celovec/Klagenfurt, Mohorjeva 1997, ISBN 3-85013-521-7 (Štefan Singer, 1871-1945).
Spletne povezave
[uredi | uredi kodo]sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1027-1034.
- ↑ Seznam_dekanij_Krške_škofije
- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Kreuzweg. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 709-714.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam dekanij Krške škofije
- Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
- Koroška (Avstrija)
- Koroški Slovenci
- Geografija Avstrijske Koroške
- e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške" [3]