Pojdi na vsebino

Župnija Cezanjevci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Cezanjevci
Država Slovenija
SedežCezanjevci 37
9240 Ljutomer
Župnijska cerkevCerkev sv. Roka in sv. Sebastjana, Cezanjevci
Posvetitevsveti Rok
Sveti Sebastjan
Veroizpovedrimskokatoliška
Liturgični obredRimski obred
Zgodovina
Ustanovitev15. januar 1928
Uprava
DekanijaLjutomer
ŠkofijaMurska Sobota
MetropolijaMaribor
Vodstvo
ŠkofJanez Kozinc
ŽupnikJože Kolmanko
Splet
Uradna strancezanjevci.zupnija.info
Vizitkaskofija-sobota.si

Župnija Cezanjevci je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Ljutomer, ki je del Škofije Murska Sobota.


Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Že leta 1782 je bilo predlagano in sklenjeno, da se v Cezanjevcih ustanovi nova župnija, vendar se je namera na koncu opustila. Zamisel o ustanovitvi nove župnije pa s tem ni zaspala, temveč je zgolj čakala na bolj ugodne razmere za njeno uresničitev.

Realno podlago k ustanovitvi je dala posestnica Katarina Kosi iz Cezanjevcev, vdova brez otrok, ki je po smrti 30. decembra 1920 z oporoko zapustila cerkvi vse svoje premoženje, v namen ustanovitve nove župnije. 1. septembra 1923 so občani štirih občin, Branoslavcev, Cezanjevcev, Kamenščaka in Stare Ceste, ki so pripadali podružnici sv. Roka in sv. Sebastjana, po svojih občinskih predstavnikih, na tedanjo Lavantinsko škofijo v Mariboru poslali pobudo za ustanovitev nove župnije, ter tudi utemeljili izpolnjevanje za to potrebnih pogojev. Vlogo je dopolnil in oddal dekanijski urad Ljutomer dne 16. septembra 1923. Župnijski urad Ljutomer je podal svoje privoljenje k ustanovitvi dne 18. aprila 1925. Škofijski ordinariat Maribor je zahteval dopolnitev vloge, od Župnije Ljutomer pa izpolnjevanje nekaterih dodatnih pogojev, med drugim poročilo, ali je zaradi velike oddaljenosti in slabih cest vernikom resnično otežkočeno obiskovanje ljutomerske župnijske cerkve, ter ali je zaradi velikega števila vernikov v Župniji Ljutomer resnično nemogoče poskrbeti za uspešno dušno pastirstvo.

Od Župnije Ljutomer je bilo zahtevana tudi določitev meja nove župnije, izdelava zemljevida ter izmere njene površine, pa tudi popis hišnih številk vernikov nove župnije, hkrati pa tudi poročilo o predvidenih dohodkih oz. župnijski nadarbini ter opis stanja bodoče župnijske cerkve in opreme za redno bogoslužje.

Na ta dopis je župnijski urad v Ljutomeru odgovoril dne 15. julija 1925, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji, da je lokalna cerkev v dobrem gradbenem stanju in ima razen krstilnika za bogoslužje vso potrebno opremo, v bližini pa tudi urejeno pokopališče. Sporočeno je bilo tudi, da je potrebno župnišče in pripadajoče gospodarsko poslopje na novo zgraditi, ker so stavbe pokojne Katarine Kosi v zelo slabem stanju in tudi prostorsko neustrezne.

Ob priliki dekanijske vizitacije, 25. maja 1925, je bil sklical sestanek z ljutomerskim župnikom, kaplanom, cerkvenimi ključarji in drugimi, ki po povečini izjavili, da so pripravljeni storiti vse potrebno, kar se od njih zahteva. Zapisnik seje, s priporočilom, naj se za ekspozita postavi kaplan Mihael Ferk, je dekan poslal na škofijski ordinariat v Mariboru. S škofijskim odlokom z dne 19. avgusta 1925, številka 1421/25, je bil ljutomerski kaplan Mihael Ferk imenovan za ekspozita v Cezanjevcih, z naročilom, naj čimprej nastopi to službo.

S tem so bile cerkvenoupravno zadeve urejene, potrebno pa je bilo še soglasje pristojnega ministrstva za verske skupnosti v Beogradu. Tu se je zadeva ustavila in zelo zavlekla, državno dovoljenje št. 5073 je bilo izdano šele 15. januarja 1928.

Na binkoštno nedeljo, 5. avgusta 1928 je tedanji dekan Josip Weixl, blagoslovil temeljni kamen za novo župnišče, ki je bilo zgrajeno in blagoslovljeno 15. septembra 1929, ekspozit Mihael Ferk pa si je že koncem novembra v njem uredil bivališče.

Dne 1. junija 1935 je škof dr. Ivan Jožef Tomažič podpisal še ustanovno listino, s katero se cerkev Svetega Roka in Sebastjana razglaša za župnijsko cerkev, obenem pa se dotedanjega ekspozita Mihaela Ferka imenuje za prvega župnika v Cezanjevcih.

Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Murska Sobota, je bila župnija vključena v Pomurski naddekanat, ki je bil del Škofije Maribor.

Sakralni objekti

[uredi | uredi kodo]
slika cerkev kraj / naselje
1.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Roka in sv. Sebastjana
župnijska cerkev
Cezanjevci

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]