Žolta golobica
| Žolta golobica | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Russulales (golobičarji) |
| Družina: | Russulaceae (golobičarke) |
| Rod: | Russula (golobice) |
| Vrsta: | R. fellea |
| Dvočlensko ime | |
| Russula fellea (Fr.) Fr. (1838) | |
| Sinonimi | |
| |
Žolta golobica (znanstveno ime Russula fellea) je gliva iz rodu golobic (Russula).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima v premeru od 5 do 8 cm. V mladosti je obokan, pri zrelih primerkih ploščat z gladkimi ali plitvo nažlebičenimi robovi. Koža je tanka, olupimo jo lahko le na robu. Površina je mat, od slamnato rumene do medeno rjave, včasih z oranžnim odtenkom. Na sredini je temnejša kot na robovih. V vlažnem vremenu postane vlažna in lepljiva. Ob pritisku se na površini pojavijo rjasto rjave lise.
Lističi so precej tenki in gosti, so enake dolžine, z redkimi vmesnimi lističi. Redko se viličasto razcepijo. Barva je sprva belkasta, kasneje svetlo oker.
Bet je visok od 3 do 7 cm in debel do 2 cm. Je valjast in v dnišču kijasto razširjen. Najprej je poln, v starosti se izvotli. Je svetlejše barve kot klobuk.
Krhko meso je najprej je bele barve, kasneje slamnato oker. Okus je pekoč, zelo oster, vonj spominja na sadje ali pelargonije.[1][2][3]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je v severnih zmernih pasovih Evrope in Azije.
Je mikorizna gliva. Pojavlja se od avgusta do novembra, tako v listnatih kot iglastih gozdovih. Še posebej pogosta je pod bukvijo, hrastom in smrekami.[3]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele do kremaste barve. Trosi so široko elipsaste oblike, imajo ornamentirano povšino z medsebojno povezanimi bradavicami. Trosni ornamenti so amiloidni. Trosi merijo 7,5–9 x 5–7 μm. Cistide so številne, tanke, kijaste oblike, včasih s konico.[2]
trosi
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- rumena golobica (Russula claroflava) raste samo pod brezami in ima mil okus
- okrasta golobica (Russula ochroleuca) je večja, nima izrazitega vonja in ni tako pekočega okusa. Nima tako močno obarvane sredine klobuka in razlika v barvi med robom klobuka in lističi je večja.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. str. 148. ISBN 978-83-245-9550-1.
- 1 2 Instytut Botaniki (Polska Akademia Nauk), ur. (1967). Grzyby (Mycota). Flora polska. Rośliny zarodnikowe Polski i ziem ościennych (v poljščini) (Wydanie I izd.). Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe. str. 57. ISBN 978-83-01-01183-3.
- 1 2 Instytut Botaniki (Polska Akademia Nauk), ur. (1967). Grzyby (Mycota). Flora polska. Rośliny zarodnikowe Polski i ziem ościennych (v poljščini) (Wydanie I izd.). Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe. str. 124,161. ISBN 978-83-01-01183-3.
"