Ženske v Albaniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Albanka (konec 19. stoletja / začetek 20. stoletja)

Ženske v Albaniji so ženske, ki živijo v Albaniji ali so iz Albanije. Prvo žensko združenje v Albaniji je bilo ustanovljeno leta 1909.[1] Albanke iz severne regije Geg živijo v konservativni in patriarhalni družbi.[2] V takšni tradicionalni družbi imajo ženske podrejene vloge v skupnostih, ki verjamejo v "moško prevlado". To velja kljub prihodu demokracije in sprejetju svobodnega tržnega gospodarstva v Albaniji po obdobju Komunistične partije dela.[3] Albanska kultura Gegov temelji na 500-letnem Kanun Lekë Dukadžinija, tradicionalnem Geškem kodeksu ravnanja, kjer je glavna vloga žensk skrb za otroke in skrb za dom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pravice do nošenja orožja[uredi | uredi kodo]

Po kolumni v The Literary World iz leta 1878 je bilo Albankam dovoljeno nositi orožje.[4]

Tradicionalni družbeni status Gegov[uredi | uredi kodo]

Edith Durham je leta 1928 ugotovila, da so bile albanske vaške ženske bolj konzervativne pri ohranjanju tradicij, kot je maščevanje, podobno kot ženske v stari Grčiji.[5]

Starejša ženska v tradicionalni obleki iz severne Albanije

Pred drugo svetovno vojno je bilo običajno, da so nekatere Geg Albanke postale "priležnice" moških, ki so živeli v gorskih območjih. Pomen, ki ga moški Gegi dajejo poroki z deviškimi ženskami, je privedel do tega, da so ženske plačale za povrnitev nedolžnosti. Kljub nevarnosti okužb in vnetij spolno aktivne ženske Gegov dobivajo skrito "preprosto 20-minutno ginekološko" operacijo, "da ponovno postanejo device" v mestih Gegov.[6] Iste klinike poročajo, da možje pripeljejo nekatere nove neveste na preverjanje nedolžnosti, ker v poročnih nočeh niso krvavele.

Od žensk se pričakuje, da bodo zveste svojim možem, vendar poročene Albanke veljajo za lastnino njihovih moških zakoncev. Imeti hčerke je manj priljubljeno v patriarhalni družbi Geg Albancev. Zaradi dajanja večjega pomena želji po sinovih kot po rojstvu hčera, je običajno, da se nosečnice Albanke pozdravijo s frazo të lindtë një djalë, kar pomeni Naj bo sin.

Tradicionalni družbeni status Labov[uredi | uredi kodo]

Labi iz Labërie (zgodovinska regija, ki je približno v jugozahodni Albaniji) so bili patriarhalna družba. Tako kot pri Črnogorci so bile ženske v Labëriji prisiljene opravljati vsa mučna dela.[7]

Geg zaprisežene device[uredi | uredi kodo]

Zaprisežena devica v Rapshi, Hoti, Osmanska Albanija na začetku 20. stoletja

V preteklosti so družinske enote brez patriarhov, neporočene Albanke, lahko prevzele vlogo moške glave družine s »prisego devištva«, vlogo, ki bi vključevala pravico živeti kot moški, nositi orožje, imeti lastnino, se lahko prosto gibati, se oblačiti kot moški, pridobiti moška imena, če to želijo, uveljavljati avtonomijo, se izogibati dogovorjenim porokam in so v moški družbi, medtem ko z njimi ravnajo kot z moškim.

Priprava obroka[uredi | uredi kodo]

Znano je, da ženske v osrednji Albaniji, zlasti ženske v Elbasanu in bližnjih regijah, kuhajo ballakume sladkega okusa na Dita e Verës, letnem spomladanskem festivalu, ki se praznuje 14. marca. Po drugi strani pa muslimanske Albanke, zlasti ženske iz islamske sekte Bektaši, kuhajo puding, znan kot ashura, iz sestavin, kot so razpokana pšenica, sladkor, suho sadje, zdrobljeni oreščki in cimet, po 10. dnevu matem, obdobja posta.

Pravice žensk v albanski politiki[uredi | uredi kodo]

Urani Rumbo (1895-1936) je bila albanska feministka, učiteljica in dramaturginja, ki je spodbujala izobraževanje žensk.

V 19. stoletju je Sami Frashëri (1850 – 1904, albanski pisatelj, filozof, dramatik) prvič izrazil idejo o izobraževanju žensk z argumentom, da bi okrepil družbo z izobraževanjem žensk za učenje svojih otrok. V poznem 19. stoletju so nekatere urbane elitne ženske, ki so se izobraževale v Zahodni Evropi, videle potrebo po več izobrazbi za ženske v Albaniji. Leta 1891 sta v Korçëju ustanovila prvo dekliško srednjo šolo Sevasti Qiriazi (1871 - 1949, pionirka ženskega izobraževanja v Albaniji) in Parashqevi Qiriazi (1880 – 1970, učiteljica), leta 1909 pa sta ustanovili prvo žensko organizacijo v Albaniji Jutranja zvezda (Yll'i Mëngesit) z namenom dvigovanja pravic žensk z dvigom njihove izobrazbene ravni.

Gibanje žensk v Albaniji je prekinila prva svetovna vojna, a se je nadaljevalo, ko je Albanija po vojni postala neodvisna država. Sestri Qiriazi sta ustanovili organizacijo Perlindja v Korçë, ki je izdajala časopis Mbleta. Leta 1920 je Marie Çoba v Skadru ustanovila lokalno žensko organizacijo Gruaja Shqiptare, ki ji je sledilo več drugih lokalnih organizacij z istim imenom v Korçë, Vlorë in Tirani.[8]

Leta 1920 so Urani Rumbo in drugi ustanovili Lidhja e Gruas (Zveza žensk) v Gjirokastërju, eno najpomembnejših feminističnih organizacij, ki so spodbujale emancipacijo albanskih žensk in pravico do študija. V časopisu Drita so objavili izjavo, v kateri so protestirali proti diskriminaciji žensk in družbenim razmeram. Leta 1923 je bil Rumbo tudi del kampanje, ki je dekletom omogočila obiskovanje "fantovskega" liceja v Gjirokastëru.[9] Gibanje albanskih žensk so podpirale izobražene urbane elitne ženske, ki jih je navdihnil državni feminizem Turčije pod Kemalom Ataturkom.

V času vladavine Zoga I. v Albaniji (vladal 1928-1939) je pravice žensk varovala država pod nacionalno državno organizacijo Gruaja Shiqiptare, ki je spodbujala progresivno politiko in ženskam zagotavljala pravico do izobraževanja in poklicnega življenja ter prepoved osamitev žensk v haremih in za tančicami; enake pravice do dedovanja, ločitev in prepoved dogovorjenih in prisilnih porok ter poligamije. Vendar je v praksi ta progresivna politika zadevala le svetovljansko mestno elito in je imela majhen učinek na življenja večine žensk v Albaniji.[10]

Omejena volilna pravica je bila podeljena ženskam leta 1920, ženske pa so polno volilno pravico pridobile leta 1945.[11] Pod komunistično vlado Albanije je bila promovirana uradna ideologija enakosti spolov.[12] Na prvih demokratičnih volitvah po padcu komunizma je število poslank v parlamentu padlo s 75 v zadnjem parlamentu komunistične Albanije na 9.[13] V turbulentnem obdobju po letu 1991 se je položaj žensk poslabšal.[14] Med Albanci prihaja do verskega preporoda, kar v primeru muslimanov včasih pomeni, da so ženske potisnjene nazaj v tradicionalno vlogo matere in gospodinje.[15] Od leta 2013 so ženske predstavljale 22,9 % parlamenta.

Poroka, plodnost in družinsko življenje[uredi | uredi kodo]

Skupna stopnja rodnosti je 1,5 rojenega otroka na žensko (ocena 2015)[16], kar je pod nadomestno stopnjo 2,1. Stopnja razširjenosti kontracepcije je precej visoka: 69,3% (2008/09). Večina Albank si ustvari družino v zgodnjih in sredi dvajsetih: od leta 2011 je bila povprečna starost prve poroke 23,6 za ženske in 29,3 za moške.[17]

V nekaterih podeželskih območjih Albanije so poroke še vedno dogovorjene, družba pa je močno patriarhalna in tradicionalna, pod vplivom tradicionalnega nabora vrednot kanuna.[18] Urbanizacija Albanije je v primerjavi z drugimi evropskimi državami nizka: 57,4% celotnega prebivalstva (2015). Čeprav družba na splošno ne odobrava prisilne poroke, je to »dobro znan pojav v državi, zlasti na podeželju in oddaljenih območjih«, dekleta in ženske na teh območjih pa so »zelo pogosto prisiljene v poroke zaradi patriarhalne miselnosti in revščina.«[19]

Splav v Albaniji je bil v celoti legaliziran 7. decembra 1995.[20] Splav se lahko opravi na zahtevo do 12. tedna nosečnosti. Ženske morajo teden dni pred posegom opraviti svetovanje, bolnišnice, ki izvajajo splave, pa ne smejo posredovati javnosti informacij o tem, katere ženske so zdravile.

Med vlado Enverja Hoxhe je imela komunistična Albanija natalistično politiko, ki je vodila ženske k nezakonitim splavom ali k temu, da so jih sprožile same. Končno je imela država drugo najvišjo stopnjo umrljivosti mater v vsej Evropi in ocenjeno je bilo, da se je 50 % vseh nosečnosti končalo s splavom.

Zaposlitev[uredi | uredi kodo]

V času komunizma so se ženske v velikem številu zaposlile. Prehodno obdobje v Albaniji so zaznamovale hitre gospodarske spremembe in nestabilnost. Trg dela se sooča s številnimi težavami, ki so skupne večini tranzicijskih gospodarstev, kot je izguba delovnih mest v številnih sektorjih, ki jih nastajajoči novi sektorji niso zadostno nadomestili. Od leta 2011 je bila stopnja zaposlenosti 51,8% za mlade ženske, v primerjavi s 65,6% za mlade moške.[21]

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Mlade albanske študentke v Tirani v Albaniji

Še leta 1946 je bilo približno 85% ljudi nepismenih, predvsem zato, ker šole z albanskim jezikom v državi, preden je postala neodvisna leta 1912, praktično niso obstajale. Do sredine 19. stoletja so osmanski vladarji prepovedali uporabo albanskega jezika v šolah.[22] Komunistični režim je dajal prednost izobraževanju, ki je vključevalo abecedno razvrščanje prebivalstva, pa tudi promocijo socialistične ideologije v šolah.[23] Od leta 2015 je bila stopnja pismenosti žensk le nekoliko nižja kot pri moških: 96,9% žensk v primerjavi z 98,4% moških.

Nasilje nad ženskami[uredi | uredi kodo]

V zadnjih letih je Albanija sprejela ukrepe za obravnavo vprašanja nasilja nad ženskami. To je vključevalo uveljavitev zakona št. 9669/2006 (Zakon o ukrepih proti nasilju v družinskih razmerjih) [24] in ratifikacijo Istanbulske konvencije.[25]

Pomembne Albanke[uredi | uredi kodo]

  • Elina Duni (rojena 1981), švicarsko-albanska jazz pevka in skladateljica
  • Ermonela Jaho (rojena 1974), operna sopranistka
  • Besiana Kadare, albanska veleposlanica ZN, podpredsednica Generalne skupščine ZN in veleposlanica na Kubi
  • Helena Kadare (rojena 1943), avtorica, scenaristka in prevajalka
  • Sabiha Kasimati (1912–1951), ihtiologinja in disidentka
  • Inva Mula (roj. 1963), operni lirični sopran
  • Elisa Spiropali (rojena 1983), albanska državna ministrica za odnose s parlamentom
  • Liliana Pere (rojena 1962), inž. Informatike, založnica, avtorica, strokovnjakinja IIT

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Francisca de Haan; Krasimira Daskalova; Anna Loutfi (2006). Biographical Dictionary of Women's Movements and Feminisms in Central, Eastern, and South Eastern Europe: 19th and 20th Centuries. Central European University Press. str. 454. ISBN 978-963-7326-39-4. ...founders (1909) of the first Albanian women's association, Yll'i mengjezit (Morning Star)
  2. ↑ Bilefsky, Dan. »Albanian Custom Fades: Woman as Family Man«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2013. Pridobljeno 27. oktobra 2013.
  3. ↑ Elsie, Robert. »Albania«. Advameg, Inc. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2013. Pridobljeno 27. oktobra 2013.
  4. ↑ The Literary World: Choice Readings from the Best New Books, with Critical Revisions (v angleščini). James Clarke & Company. 1878. Pridobljeno 25. decembra 2019.
  5. ↑ McHardy, Fiona; Marshall, Eireann (2004). Women's Influence on Classical Civilization (v angleščini). Psychology Press. ISBN 978-0-415-30958-5. Pridobljeno 25. decembra 2019.
  6. ↑ Rukaj, Marjola. »Virginity pressures in Albania bring women to the operating table«. Women News Network (WNN). Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2013. Pridobljeno 27. oktobra 2013.
  7. ↑ Garnett, Lucy Mary jane and John S. Stuart-Glennie, The Women of Turkey and their Folk-lore, Vol. 2. D. Nutt, 1891.
  8. ↑ Musaj, Fatmira; Nicholson, Beryl (1. januar 2011). »Women Activists In Albania Following Independence And World War I«. Women's Movements and Female Activists, 1918-1923. Pridobljeno 13. decembra 2021.
  9. ↑ de Haan, Franciska; Krasimira Daskalova; Anna Loutfi (2006). Biographical dictionary of women's movements and feminisms in Central, Eastern, and South Eastern Europe: 19th and 20th centuries. G - Reference,Information and Interdisciplinary Subjects Series. Central European University Press. str. 475–77. ISBN 963-7326-39-1.
  10. ↑ Biographical dictionary of women's movements and feminisms in Central, Eastern, and South Eastern Europe: 19th and 20th centuries. G - Reference,Information and Interdisciplinary Subjects Series. Central European University Press. ISBN 963-7326-39-1.
  11. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. oktobra 2016. Pridobljeno 30. septembra 2016.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  12. ↑ Human Rights in Post-communist Albania. Human Rights Watch. 1996. str. 164. ISBN 978-1-56432-160-2.
  13. ↑ Suad Joseph; Afsāna Naǧmābādī (2003). Encyclopedia of Women and Islamic Cultures: Family, Law and Politics. BRILL. str. 553. ISBN 978-90-04-12818-7. Arhivirano iz spletišča dne 21. maja 2016. In Albania, there were 73 women out of the 250 deputies in the last communist parliament while in the first post-communist parliament the number of women fell to 9
  14. ↑ Marilyn Rueschemeyer (1. januar 1998). Women in the Politics of Postcommunist Eastern Europe. M.E. Sharpe. str. 280. ISBN 978-0-7656-2161-0. Arhivirano iz spletišča dne 9. maja 2016.
  15. ↑ Miranda Vickers; James Pettifer (1997). Albania: From Anarchy to a Balkan Identity. C. Hurst & Co. Publishers. str. 138. ISBN 978-1-85065-290-8. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2016. The religious revival among Muslim Albanians also affected women, as conservative family values gained ground and some women were forced back into the conventional roles of homemaker and mother.
  16. ↑ »The World Factbook«. cia.gov. Pridobljeno 17. junija 2016.
  17. ↑ »Select variable and values - UNECE Statistical Database«. W3.unece.org. 9. februar 2016. Pridobljeno 17. junija 2016.
  18. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. novembra 2015. Pridobljeno 17. novembra 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  19. ↑ »IRB: Albania: Forced marriages of women, including those who are already married; state protection and resources provided to women who try to avoid a marriage imposed on them (2010-June 2015) [ALB105216.E] | ecoi.net - European Country of Origin Information Network«. ecoi.net. Arhivirano iz spletišča dne 30. marca 2016. Pridobljeno 17. junija 2016.
  20. ↑ Aborti – vrasje e fëmijës së palindur (in Albanian) Arhivirano 2013-10-29 na Wayback Machine. Nr. 8045, data 07. 12. 1995, që është mbështetje e nenit të ligjit nr. 7491, të vitit 1991 "Për dispozitat kryesore kushtetuese" me propozimin e Këshillit të Ministrive, miratuar në Kuvendin Popullor të Shqipërisë.
  21. ↑ »Youth Employment and Migration : Country Brief : Albania« (PDF). Ilo.org. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 17. junija 2016.
  22. ↑ »Albanian "Letërsia e gjuhës së ndaluar"« [The Literature of the Prohibited Language] (PDF) (v albanščini). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 5. junija 2011. Pridobljeno 6. januarja 2010.
  23. ↑ S.T. Dhamko. Boboshtica. Historie. Boboshtica, 2010 (dorëshkrim). Ff. 139-140.
  24. ↑ »LAW No. 9669 of 18.12.2006 : "ON MEASURES AGAINST VIOLENCE IN FAMILY RELATIONS"«. Osce.org. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2017. Pridobljeno 17. junija 2016.
  25. ↑ Bureau des Traités. »Liste complète«. Coe.int. Arhivirano iz spletišča dne 3. februarja 2016. Pridobljeno 17. junija 2016.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ženske v Albaniji.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ženske_v_Albaniji&oldid=5795345«