Žehra
Žehra | |
|---|---|
Vas | |
 Cerkev v Zehri, ki je del svetovne kulturne dediščine | |
  Žehra Položaj Žehre na karti Slovaške | |
| Koordinati: 48°58′50″N 20°47′30″E / 48.98056°N 20.79167°E | |
| Država |  Slovaška |
| Okraj | Košice |
| Okrožje | Spišská Nová Ves |
| Površina | |
| • Skupno | 9,66 km2 |
| Nadm. višina | 426 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 1.762 (3 december 2.005) |
| • Gostota | 182 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Uradno ime: Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki | |
| Tip | Kulturni |
| Kriteriji | iv |
| Razglasitev | 1993/2009 |
| ID # | 620 |
| Regija | Evropa in severna Amerika |
Žehra je vas in občina v okraju Spišská Nová Ves v Košiškem okraju v osrednji vzhodni Slovaški.
Cerkev
[uredi | uredi kodo]Vas je bil v lokalnih dokumentih prvič omenjena leta 1245, ko je grof Johann iz Žehre dovolil cerkvenim oblastem iz Spiša, da v Žehri zgradijo cerkev.
Gradnja cerkve sv. Duha je bila zaključena leta 1275. Cerkev ne slavi samo po svojem slikovitem videzu na griču nad vasjo, ampak tudi zaradi omembe vrednega števila stenskih poslikav. Slike so se ohranile kljub velikim poškodbam zgradbe, vključno s požarom v 15. stoletju, v katerem je pogorel prvotni strop. Cerkev je enoladijska z dvema čubulastima kupolama iz 17. stoletja.
Najstarejša stenska poslikava je skupina osmih posvetitvenih križev na mestih, kjer je bila prvotna zgradba v 13. stoletju posvečena s sveto krizmo.
Kasneje v 13. stoletju je bila na timpanonu južnih cerkvenih vrat naslikana Golgota.
Na freskah v cerkvi, naslikanih v 14. stoletju, je opazen bizantinski vpliv. Freske med drugim prikazujejo zadnjo sodbo, zadnjo večerjo, snemanje s križa in sv. Kozmo in Damijana, zavetnika zdravnikov.
Na severni steni sta dve uokvirjeni freski. Ena od njiju prikazuje Kristusovo objokovanje, druga pa simbolično drevo življenja z dramatično zmago Cerkve nad judovstvom. Slednja je iz 15. stoletja.
Slike so se ohranile zaradi apnenega beleža, s katerim so po izbruhu kuge v 15. stoletju za dezinfekcijo pobelili stene. Ponovno so jih odkrili v 1950. letih, ko so belež odstranili s pomočjo skute, ki je zaradi vsebnosti kazeina za to zelo primerna.
Češkoslovaška republika je leta 1985 cerkev razglasila za narodni spomenik. Leta 1993 je bila cerkev s Spišikim gradom, Spiško Kapitulo in naravnim rezervatom Drevenik[1][2] vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Leta 2009 se jim je pridružila še bližnja Levoča.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Janosko, Martin (16. julij 2012). Dreveník National Nature Reserve. carpathiansadventure.eu. Pridobljeno 4. septembra 2015.
- ↑ Blascakova, M.; Poracova, J.; Mydlar, J.; Zahatnanska, M. (2011). Law Protected Plants Of National Nature Reserve Dreveník (Hornád Basin). Project Learning. Acta Horticulturae, 920: 167–173. doi: 10.17660/ActaHortic.2011.920.20. Pridobljeno 7. novembra 2014.