Šuto Orizari

Šuto Orizari
Zastava občine Šuto Orizari
Položaj občine Šuto Orizari znotraj Skopja

Šuto Orizari (makedonsko Шуто Оризари poslušaj ), pogovorno Šutka (Шутка), je predel Skopja. Je sedež istoimenske občine, ene od desetih, ki tvorijo mesto Skopje.

Je edina makedonska občina, v kateri večinsko prebivalstvo predstavljajo Romi. Ima romsko lokalno upravo in romščino kot uradni jezik.[1] Predel velja za kulturno prestolnico makedonskih Romov.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime »orizari« pomeni »riževa polja«. Do sredine 20. stoletja je bilo to podeželsko naselje z večinsko makedonskim prebivalstvom, ki se mu je sčasoma približevalo rastoče Skopje. Odločilen za nastanek današnje četrti je bil potres leta 1963, ki je porušil okoli 80 % mesta vključno s pretežno romskimi četrtmi, kot je bila Topaana. Načrtovalci obnove mesta so prebivalce dotedanjih revnejših predelov sprva hoteli preseliti v sodobnejša blokovska naselja, ko pa večina romskih prebivalcev novih nastanitev ni sprejela, so jim dodelili nenačrtovano sosesko na mestnem obrobju. Prvi nastanitveni objekti so bile kovinske barake, ki so jih donirale ZDA; nekatere od njih so v uporabi še danes, številne pa so tudi zidane stavbe, ki so jih prebivalci zgradili z zaslužki od dela v tujini.[3][4]

Samostojna občina Šuto Orizari je bila ustanovljena leta 1996[4] iz istoimenskega predela Skopja ter sosednjih vasi Gorno in Dolno Orizari.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po podatkih popisa leta 2002 je imela skopska četrt Šuto Orizari 15.353 prebivalcev:[5]

Število prebivalcev občine Šuto Orizari je bilo 17 357. V naselju Gorno Orizari so pretežno prebivalstvo Makedonci, v naselju Dolno Orizari pa Albanci.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »The only district in Europe where Roma are the majority: a day in Šuto Orizari«. Euronews. 5. julij 2018.
  2. Barany, Zoltan (1995). »The Roma in Macedonia: Ethnic Politics and the Marginal Condition in a Balkan State«. Ethnic and Racial Studies (v angleščini). 18 (3): 522. doi:10.1080/01419870.1995.9993877. ISSN 0141-9870.
  3. Home, Robert (2007). »Reconstructing Skopje after the 1963 earthquake: The Master Plan forty years on« (PDF). A: Conference of the International Forum on Urbanism. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. februarja 2016.
  4. 4,0 4,1 Stefanovska, Jasna (2012). »Revisiting Topaana: touring a neighborhood where the other 1% lives« (PDF). Papers in Land Management: No.7.
  5. 5,0 5,1 Popis na naselenieto, domakinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002: Kniga X (PDF). Državni zavod za statistiko Republike Makedonije. str. 65.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]