Štiri stoletja in pol prevajanja italijanskih del v slovenščino

Štiri stoletja in pol prevajanja italijanskih del v slovenščino je bibliografija slovenskih prevodov iz italijanščine, ki jo je leta 2000 izdala Goriška knjižnica Franceta Bevka, njen avtor pa je Marijan Brecelj.

Oblika

Bibliografija je poskus popisa vseh slovenskih prevodov iz italijanščine do leta 2000, ko je bilo delo izdano. Popis obsega 1662 tiskanih prevodov, ki so dela 640 avtorjev in 450 prevajalcev. V popis so zajete samostojne knjižne izdaje in prevodi, ki so bili uprizorjeni v gledališču oziroma predvajanji na radiu ali televiziji, torej niso izšli v tisku. Zbrano gradivo je razvrščeno po letu nastanka, znotraj posameznega leta po abecednem vrstnem redu avtorjev, oziroma naslovov, kjer  je bilo avtorjev več ali niso bili znani.

Popisi se po obliki med posameznimi enotami razlikujejo, kar je odraz različnega bibliografskega popisovanja v različnih obdobjih ter načina popisovanja gledaliških in opernih del, ki po navadi niso del bibliografij. Pri večini del je naveden izvirni naslov, torej naslov v italijanščini, vendar ne pri čisto vseh delih, saj ga v nekaterih primerih avtor ni mogel dobiti niti iz samega dela niti iz drugih bibliografskih virov. Pri navedbi del v 20. stoletju se pojavijo bibliografski opisi dveh vrst, in sicer širši popisi v večji pisavi in krajši bibliografski popisi v manjši pisavi. Do dvojnosti po letu 1971 prihaja zaradi razširitve koncepta same bibliografije, ki naj bi v osnovi prinašala le izbor del, sedaj pa obsega širši popis, pri čemer so dodani krajši popisi v manjši pisavi.

Vsebina

Marijan Brecelj je bibliografijo zastavil zelo široko, saj obsega čas od protestantizma do leta 2000. Bibliografski opisi se začnejo z letom 1555, kjer je na prvem mestu prevod italijanskega škofa Petra Pavla Vergerija, ki ga je napravil Primož Trubar, nato je naveden en prevod iz 17. stoletja, zatem se v 18. stoletju število prevodov precej poveča in še naraste do 20. stoletja.

Popis obsega predvsem dela s področja humanistike, ki jih zvrstno razlikuje, torej na poezijo, prozo in dramatiko ter jim dodaja še dela z drugih področij. Avtor je na predstavitvi knjige že sam opozoril, da je delo, poleg vsebinske zamejenosti predvsem na humanistiko, omejeno tudi predvsem na samostojne tiske. V popis prevodov torej niso vključeni članki v časnikih, časopisih, revijah in zbornikih ter dela, ki so nastala za sodobna komunikacijska sredstva.

Delo je osnovano na že obstoječih popisih določenih obdobji ali določenih oblik prenosnika, med drugim se opira na Slovensko bibliografijo in Bibliografijo prevodov v slovenščino, a so podatki preverjeni tudi v drugih virih in dopolnjeni, saj knjiga prinaša tudi nekaj novih informacij.

Obeležitve dela

Knjigo je založila Goriška knjižnica Franceta Bevka ob tisoči obletnici prve omembe mesta Gorice in zasnove Goriške. Predstavljena je bila na kulturnem dogodku, ki je 11. 1. 2001 potekal v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Večer je vodil takrat nekdanji direktor knjižnice Rajko Slokar. Kasneje pa je bila bibliografija predstavljena tudi na kulturnem večeru z naslovom Spoznajmo se!, ki ga je v Čedadu organiziralo Kulturno društvo Ivan Trinko.

Samo delo je odraz aktivne prevajalske dejavnosti med slovenščino in italijanščino in kaže na živost prenašanja italijanske kulture v slovenski prostor tako v preteklosti kot tudi danes, kar se po besedah avtorja vidi v precejšnjem številu prevodov. Pomen Brecljevega dela zato ni le bibliografski, ampak prispeva k zbliževanju sosednjih narodov ter poglabljanju kulturnih stikov med njima, s čimer se povezujeta tudi slovanska in romanska kultura.

Kritike

Nekaj pomanjkljivosti bibliografije v svojem prispevku navaja Jože Munda, ki komentira izid dela bibliografije v reviji Studi Goriziani in opozarja na izpuščanje podnaslovov, kar v nekaterih primerih privede do zmede, odsotnost soavtorja Giacoma Giaocosa pri libretu za opero Tosca in nepravilno značnico za avtorja Danteja Alighierija, ki se v slovenskih in italijanskih bibliografijah pojavlja kot Dante Alighieri in ne Alighieri, Dante, kot je naveden v bibliografiji. Predlaga, da bi bilo v bibliografijo smiselno vključiti tudi razstavne kataloge z besedilom italijanskih avtorjev iz leta 1961 (katalog Giuseppa Santomasa in katalog za razstavo sodobne beneške grafike, kjer sta uvode spisala Giuseppo Merchiori in Giorgio Trentina). Nekatere izmed navedenih pomanjkljivosti je avtor v izdanem delu Štiri stoletja in pol prevajanja italijanskih del v slovenščino že dopolnil in popravil.