Šmatevž
Šmatevž | |
|---|---|
Sveti Matevž (do leta 1955) | |
 | |
  Šmatevž Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°15′33.8″N 15°2′14.03″E / 46.259389°N 15.0372306°EKoordinati: 46°15′33.8″N 15°2′14.03″E / 46.259389°N 15.0372306°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Braslovče |
| Površina | |
| • Skupno | 1,31 km2 |
| Nadm. višina | 299,1 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 197 |
| • Gostota | 150 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 3303 Gomilsko |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Šmatevž je manjša vas v občini Braslovče v Spodnji Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem.[2]
Izvor imena[uredi | uredi kodo]
Vas je ime dobila po zavetniku lokalne cerkvice svetem Matevžu. Ime je bilo spremenjeno leta 1955 v Šmatevž. Sprememba je bila izvedena na podlagi posebnega zakona o imenih naselij, določitvi trgov in ulic ter zgradb kot del naporov slovenske povojne oblasti, da bi odstranila verske elemente iz toponimov.[3][4][5]
Cerkev[uredi | uredi kodo]
Lokalna cerkev, po kateri se imenuje naselje, je posvečena svetemu Mateju (Matevžu) in je podružnična cerkev župnije Gomilsko. Prvotno je bila to gotska grajska kapela, ki jo je občasno oskrboval duhovnik iz Braslovč. Pozidati so jo dali Celjski grofje, lastniki bližnjega predhodnika sedanjega dvorca Štrovsenek, pred 15. stoletjem. Freska na severni steni cerkve je namreč iz let okoli 1420 do 1440. V drugi polovici 16. stoletja je bil zgrajen nov zvonik in dograjena zakristija, sama cerkev pa nekajkrat prezidana vsaj v 17. in 19. stoletju.[6]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ Občina Braslovče na spletu
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2984". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
