Šilka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
ZSU-23-4 "Šilka"
ZSU-23-4 Shilka 01.jpg
ZSU-23-4 Šilka
Vrsta: Samovozni protiletalski top
Država izvora: Flag of the Soviet Union Soviet Union
Zgodovina uporabe
V uporabi: 1962 – danes
Uporabniki: Glej uporabniki
Zgodovina izdelave
Leto zasnove: 1957 – 1962
Proizvajalec: Mitišči[d]
V proizvodnji: 1964 – 1982
Število izdelanih: Okrog 6500[1]  *
Značilnosti
Teža: 19 ton[2][3]
Dolžina: 6,535 m[3]
Širina: 3,125 m[3]
Višina: 2,576 m (3,572 m z radarjem)[2][4]
Posadka: 4 (komandir, voznik, opreater topov, operater radarja)


Oklep: varjeno jeklo, 9,2 mm na kupoli, do 15 mm na trupu[5]
Primarna
oborožitev:
4 × 23 mm 2A7 avtomatski topovi, 2000 nabojev
Motor: V-6R, 6-valjni 4-taktni vodnohlajeni 20-litrski dizel
280 hp (209 kW) at 2,000 rpm[6]
Moč/teža: 14,7 KM/tono (11,0 kW/tono)
Obese: Torzijsko s hidravlični blažilci
Operativni
doseg:
450 km (po cesti), 300 km (izvencestno)[7]
Hitrost: 50 km/h (po cesti), 30 km/h (izvencestno))[7]
ZSU-23-4
Uporabniki ZSU-23-4

ZSU-23-4 "Šilka" je sovjetski samovozni 4-cevni protiletalski top. ZSU je akronim za "Зенитная Самоходная Установка" - Zenitnaja Samohodnaja Ustanovka, 23 pomeni kaliber v milimetrih, 4 pa število cevi. Poimenovana je po ruski reki Šilka. Skupaj je bilo zgrajenih okrog 6500 primerkov, kar je najverjetneje rekord za samovozno protiletalsko artilerijo. Poleg Sovjetske zveze jo je uporabljalo še 23 držav po svetu. Šilka se lahko uporablja tudi proti lahkim oklepnim vozilov, tankom in drugim ciljem.

Hitrost streljanja je 3400–4000 nabojev/minuto. Magazin ima kapaciteto okrog 2000 nabojev.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]