Šišmani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Šišmani
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png
Priimek: Šišman
Шишман
Področje: Vidinska kneževina
Kneževina Karvuna
Trnovsko carstvo
Kneževina Valona
Vidinsko carstvo
Kneževina Ser
Država danes: Zastava Bolgarije Bolgarija
Zastava Grčije Grčija
Zastava Turčije Turčija
Leto izvora: 1280
Obdobje obstoja: 1280 - 1686
Naziv: knez, despot, car
Glavne veje: Šišmani
Stranske veje: Sracimirji
Șişmanoğluji
Najpomembnejši predstavnik: Rostislav Trnovski, zadnji predstavnik
Ustanovitelj: Šišman Vidinski
Leto izumrtja: 1686
Narodnost: Kumani

Šišmani (bolgarsko Шишман, Šišman), tudi Šišmanidi ali Šišmanovci, so bili bolgarska vladarska dinastija kumanskega[1] ali delno kumanskega porekla,[2] ki je v Drugem bolgarskem cesarstvu vladala skoraj celo stoletje od leta 1323 do 1422, ko je Bolgarijo okupiralo Osmansko cesarstvo.

Šišmani so bili v sorodu s prejšnjo dinastijo Asen in po pisanju dubrovniškega zgodovinarja Lukarića neposredni nasledniki dinastije Terter.[2] Po mnenju Plamena Pavlova je bil ustanovitelj dinastije, despot Šišman Vidinski, morda brat Jurija I., prvega bolgarskega vladarja iz dinastije Terter, ki je po letu 1241 prišel v Bolgarijo iz Ogrske.[2]

Člani[uredi | uredi kodo]

Najuglednješi člani rodbine do bili: Glavna veja:

Sracimirjeva veja:

  • sovladar Mihael Asen (rojen okoli 1322, sovladar 1332–1355)
  • Ivan Sracimir (rojen 1324/1325, vladal 1356–1397 v Vidinskem cesarstvu
  • Doroteja Bolgarska, bosanska kraljica
  • Konstantin II. Asen (rojen v zgodnjih 1370. letih, vladal 1397–1422 v Vidinu in izgnanstvu)
  • patriarh Jožef II. Konstantinopelski, (verjetno nezakonski sin)[3] (ekumenski patriarh Konstantinopla 1416–1439)
  • Fružin (umrl okoli 1460)

Seznam vladarjev[uredi | uredi kodo]

Vidinska kneževina/carstvo[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Vladal od do Komentar
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Šišman 1280 1308 Ustanovitelj dinastije.
Michael 3 john harris valda.jpg Mihael I. 1308 1323 Sin kneza Šišmana, izvoljen za carja Bolgarije; po prihodu na prestol je uporabljal ime Mihael III.
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Belaur 1323 1337 Brat Mihaela I.
Despot Michael of Stanichene.jpg Mihael II. 1337 1356 Sin Mihaela III.
Sratsimir of Bulgaria.jpg Sracimir 1356 1397 Tretji sin Ivana Aleksandra. Vladal je v Vidinu. Leta 1396 so ga ujeli Osmani in ga v ječi v Bursi zadavili.[4]
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Konstantin 1397 1418 Večino življenja je preživel v izgnanstvu. Večina zgodovinarjev ga ne uvršča na seznam bolgarskih vladarjev.

Karvunska kneževina[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Vladal od do Komentar
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Sracimir 1300 1330 Oče carja Ivana Aleksandra.
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Keraca Petrica 1330 1340 Sracimirjeva žena in mati carja Ivana Aleksandra.

Trnovsko carstvo[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Vladal od do Komentar
Michael 3 john harris valda.jpg Mihael III. Šišman Asen 1323 1330 Vidinski bojar. Smrtno ranjen v bitki pri Velbaždu 28. julija 1330.[5]
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Ivan Štefan 1330 1331 Sin Mihaela III. Po odstavitvi marca 1331 je pobegnil v Srbijo.[6] Umrl je morda leta 1373.
Ioal backovo.jpg Ivan Aleksander 1331 1371 Bojar iz Loveča, naslednik dinastij Asen, Terter in Šišman. Druga zlata doba bolgarske kulture. Umrl naravne smrti 17. februarja 1371 in zapustil Bolgarijo, razdeljeno med svoje sinove.[5]
Ivan shishman preobravenski manastir.jpg Ivan Šišman 1371 1393 Četrti sin Ivana Aleksandra. Obglavljen v Osmanskem cesarstvu 3. junija 1395.[7]

Valonska kneževina[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Vladal od do Komentar
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Ivan Komnen Asen 1346 1363 Brat carja Ivana Aleksandra.
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Aleksander Komnen Asen 1363 1368 Sin kneza Ivana Komnena Asena.
Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png Komnena Valonska 1368 1396 Hčerka kneza Ivana Komnena Asena. Poročena z Balšo II. Balšićem (1372–1385), gospodom Kanine in Valone, kasnejšim vojvodom Albanije.

Sereška kneževina[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Vladal od do Komentar
HelenaofBulgaria.jpg Helena Bolgarska 1355 1367 Hčerka Sracimirja Kranskega in Kerace Petrice, sestra carja Ivana Aleksandra.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Vásáry, István. Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185-1365 (PDF). Cambridge University Press. ISBN 0-521-83756-1.
  2. 2,0 2,1 2,2 Павлов, Пламен (2005). Метежници и претенденти за търновската царска корона през XIV в.. Бунтари и авантюристи в средновековна България (v bolgarščini). Варна: LiterNet.
  3. Павлов, Пламен (15. junija 2007). "Щрихи към портрета на Вселенския патриарх Йосиф ІІ" (bolgarščina). Nobility BG. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2008. Pridobljeno dne 2008-08-25. 
  4. Andreev, str. 298.
  5. 5,0 5,1 Andreev, str. 263.
  6. Andreev, str. 267.
  7. Andreev, str. 286.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Nikolov-Zikov, Petar (2012), Dinastiyata na Sracimirovci, New Bulgarian University, ISBN 978-954-535-702-2 
  • Андреев (Andreev), Йордан (Jordan); Милчо Лалков (Milcho Lalkov) (1996). Българските ханове и царе [Bolgarski kani in carji] (bolgarščina). Велико Търново (Veliko Tarnovo): Абагар (Abagar). ISBN 954-427-216-X. 
  • Ivanov, Yordan (1970). Bulgarian Antiquities from Macednia (bolgarščina). Sofia: BAN.