Šarkelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Šárkelj ali šártelj je pecivo iz kvašenega testa z rozinami. Ima okroglo obliko, obod s poševnimi črtami in odprtino v sredini zaradi peke v posebnem pekaču.

Lahko je tudi iz biskvitnega ali pa umešanega testa.[1] Izvira iz nemških dežel.[2] Z luknjo v sredini je vplival na razvoj potice,[2] ki ima na obodu za razliko od šarklja navpične črte.[3]

Izvor imena in različna poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Množica pekačev za šarkelj pred kmečko skrinjo.
Pekači.
Izvesek modela alzaškega šarklja.
Izvesek modela za peko šarklja v alzaškem mestu Riquewihr.

Beseda je prišla iz avstrijsko nemškega Schärtel, ki je izpeljanka iz refleksa srednjevisokonemškega schart (pekač), ki se je ohranil v bavarsko nemškem Schart (pokrit pekač, ki ga zagrebejo v žerjavico).[4]

V Prlekiji so mu rekli bider,[5] na primorskem pa kugluf.[6] Imenuje se tudi kuglof.[7]

Sestavine in priprava[uredi | uredi kodo]

  • Kvašeni šarkelj je narejen iz moke (gladka bela ali polnozrnata), masla ali margarine, soli, sladkorja, jajc (najpogosteje samo rumenjaki) in kvasa.[1]
  • Šarkelj iz umešanega testa je bolj rahel in penast. Je iz umešane maščobe (maslo ali margarina), jajc, sladkorja, moke, pecilnega praška in mleka.[1]
  • Biskvitni šarkelj je naenostavnejši za pripravo, od vseh vrst najbolj penast in mehak, vendar tudi najmanj obstojen. So iz jajc, sladkorja, moke, olja in pecilnega praška.[1]

Dodatki so rozine (lahko napojene z rumom), orehi, kandirano sadje, limonina lupina, cimet, lešniki, mandlji, vanilija, vanilijev sladkor, rum, koščki čokolade, kakav, bučno olje, skuta, pomarančni sok, prosena kaša, jabolka, pehtran, med, krompir, slanina, mak.[1][8][9][10][11][12][13][14][15][16][17][18][19]

Šarkelj se prelije s sladkim kakavovim prelivom[7] ali čokolado.[20]

Felicita Kalinšek je svetovala zvijanje testa, ker naj bi bil šarkelj tako kljub počasnejši pripravi boljšega okusa.[21] Po receptu Ivana Ivačiča se del testa razvalja in premaže z mlekom ter nanj zvrne drugi del testa, pomešan z opranimi rozinami.[22]

Obredi in praznovanja[uredi | uredi kodo]

Na veliko noč je bil šarkelj ena od blagoslovljenih jedi.[23] Za ta praznik so botri delili darila svojim varovancem, denar-kovanec je bil zataknjen v šarkelj.[24] Jedli so ga tudi na sedmini in za martinovo.[25][26] Na porokah ni bilo tort, ampak so prevladovali šarklji in potice.[27] Praznični šarkelj v Kapelah je imel pušpanov šopek in papirne vrtnice v sredini.[28]

Zgornja Savinjska dolina[uredi | uredi kodo]

V okolici Gornjega Grada so se godci pogajali s strešinama za ceno šarklja, nato pa so ga odnesli v hišo, kjer je ostal nerazrezan, denar zanj pa je pripadel godcem. S tem dejanjem so nakazali skorajšnji konec svatbe.[29][30] Ob prihodu neveste v novi dom jo je pričakala tašča s šarkljem v eni roki.[31] Šarkelj je bil dar botrov za porodnico.[32] V nekaterih predelih Zgornje Savinjske doline je porodnica dobila v dar pogačo, botrom pa je čez nekaj dni podarila popopran šarkelj.[33] V Lučah so za božič pekli opotičen šarkelj.[34] Na velikonočno jutro je gospodar rezal šarkelj vsakemu posebej.[35]

Šaleška dolina[uredi | uredi kodo]

Če so mlatiči od sosednjih pod slamo dobili metlo in storilcev niso prejeli na meji kmetije, je moral gospodar za odškodnino zapreči vola, na voz pa so naložili s papirnatimi trakovi okrašeno metlo, šarkelj, cigare in vino. Zvečer so imeli ples. Naslednji dan so morali to vrniti v dvojni meri.[36] Na telovo so pogosto spekli šarkelj kot ob največjih praznikih. Takrat se je začelo pomanjkanje, ki je grozilo tudi živini.[37]

Koroška[uredi | uredi kodo]

Med pripravami na »ovset« je bilo tudi mletje pšenice za šartlje.[38] Nevestina mati je vsakemu svatu dala kos, zavit v papir.[39] Botri so navadno na velikonočni ponedeljek svojim varovancem darovali šartelj.[40] Na steljeraji je tisti, ki je osvojil najdaljši rajcl, od velike dekle dobil šartelj in liter črničevca.[41] Po 1. svetovni vojni so na steljeraji zvečer za mlečni beli šartelj, v katerega je bila zataknjena smrečica (pušeljc) s cigaretami in svečkami, lovili namiljeni rajcl (mala olupljena zvita smreka), jabolko ali kolerabo, ki jo je gospodar vrgel na mizo.[42] Žanjice so za malico dobile šartelj in kuhane posušene hruške.[43]

Gorenjska[uredi | uredi kodo]

Ko še niso praznovali rojstnih dni, ampak god, so dan prej prišli godci pod okno slavljenca in povzročili hrup z veselimi vižami, pokanjem z možnarjem ali udarjanjem desk. V drugim primerih je prišel fantovski zbor. Temu se je reklo oferanje. Nato je slavljenec goste povabil na bobe, flancate in potico ali šarkelj, če se je seveda na ta dogodek pripravil.[44]

Zanimivosti iz slovenske zgodovine[uredi | uredi kodo]

9. februarja 1915 je ljubljanski župan Ivan Tavčar objavil razglas, v katerem je na podlagi državnega zakona s 30. januarja 1915 torek in nedeljo zapovedal kot edina dneva, ko so obrtniki lahko izdelovali kolače, šarklje, krofe, štruklje, masleno in drožno testo, prepečenec in pecivo.[45] Med 1. svetovno vojno je bil šarkelj eno od živil, odsvetovanih za pošiljanje vojakom na fronto, saj so pošiljke potovale okrog tri tedne.[46] Ranjeni vojaki so avgusta leta 1915 za cesarjev 85. rojstni dan od ljubljanskih dam prejeli 15 dkg šarklja poleg kave, vina, cigaret in cigar.[47] Za isti jubilej so častne dame Rdečega križa pod vodstvom baronice Rechbachove na vrtu rezervne bolnišnice v Novem Mestu vojakom podarile potice, šartlje, čaj in cigarete,[48] novomeška podružnica Rdečega križa pod vodstvom dr. Šegulove pa je ob izletu k sv. Roku lažje ranjenim vojakom podarila šartlje, vino in cigarete.[49] Maja 1930 je nemško podjetje Junker & Ruh pod okriljem mestne plinarne v šentjakobski šoli imelo eno od prezentacij kuhanja s plinom. Ena od pripravljenih jedi je bila šarkelj.[50]

Sorodni sadni kruhi[uredi | uredi kodo]

  • presnec ali goriška gubana (kruh v obliki venca, iz nekvašenega testa, obogatenega z rozinami, mandlji, orehi, pinjolami, krušnimi drobtinami in rumom).[51]
  • paneton (panettone) - italijansko pecivo iz kvašenega testa s kandiranim sadjem.
  • buccellato di Lucca - toskansko pecivo iz kvašenega testa z rozinami in janežem, v obliki venca ali kot štruca.[52]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Pignar, Nada (7. december 2000). "Šarkelj". str. 21. Tednik (Ptuj). letnik 53, številka 49. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  2. 2,0 2,1 Alič, Vanja (7. november 2013). "Več knjig kot napišem, manj potic spečem". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-10-29.
  3. "Velika noč kliče k ustvarjalnosti". str. 28. Naš čas. 24. marec 2016. letnik 63, številka 12. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  4. Snoj, Marko. Slovenski etimološki slovar. str. 719. Ljubljana : Modrijan, 2003
  5. "O prleških pogačah, gibanicah in krapcih". str. 15. Jutro (Ljubljana). 18. september 1932. letnik 13, številka 218. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  6. O priliki veselice v Sežani..., str. 4. Edinost (Trst). 18. julij 1912. letnik 37, številka 199. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  7. 7,0 7,1 "Poprtnjak, šarkelj, potica". str. 8. Gorenjski Glas. 24. december 2002. l. 55. št. 99.
  8. "Koroški šarkelj". str. 77. Slovenska kuhinja. Založba Mladinska knjiga. 2001. Izbor receptov: Slavko Adamlje.
  9. Merc Matjašič, Kristina. "Šarkelj". str. 234. Kuhajmo po naše. Mladinska Knjiga. 1985.
  10. "Umešani šarkelj". str. 13. 28. december 1990. l. 43. št. 100
  11. "Oranžni šarkelj s skuto". str. 20. Štajerski tednik (Ptuj). 22.12.2015. letnik 68, številka 99. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  12. "Gospodinje pripravile okusne jedi iz prosene kaše". str. 18. Štajerski tednik (Ptuj). 26. oktober 2018. letnik 71, številka 84. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  13. "Jabolčni šarkelj". str. 14. Štajerski tednik (Ptuj). 26. november 2019. letnik 72, številka 91. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  14. "Kmečka ženska lahko veliko zna, če to hoče". str. 24. Naš čas. 17.12.1998. letnik 34, številka 50. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  15. "Skutni šarkelj". str. 13. Dolenjski list. 30.03.1995. letnik 46, številka 13. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  16. "Medeni šarkelj". str. 26. Dolenjski list. 25. marec 1982. letnik 33, številka 12. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  17. "Krompirjev šarkelj". str. 10. 3. januarja 1995. Gorenjski Glas. l. 48. št. 1.
  18. "Slani šarkelj". str. 13. Gorenjski Glas. 14. februar 1992. l. 45. št. 12
  19. "Makov šarkelj". str. 353. Velika kuharica. Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. 1985.
  20. Dobrote iz pečice. str. 10-11. Mladinska knjiga. 2007.
  21. Kalinšek, Felicita. str. 398. Slovenska kuharica.Cankarjeva založba. 1972.
  22. Ivačič, Ivan. "Šarkelj". str. 384. Kuharska knjiga. Obzorja Maribor. 1989.
  23. "Okoli velike noči". str. 15. Savinjske novice. 14. april 2006. letnik 38, številka 15. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  24. "Simbolika velike noči". str. 32. Novi tednik NT in RC. 27. april 2014. letnik 69 , številka 17. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  25. "Ozir v pretekle čase". str. 44. Kmetijske in rokodelske novice. 5. februar 1868. letnik 26, številka 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  26. "Glejte voz sv. Martina, na njem se pelje sod vina!". str. 11. Dolenjski list. 10. november 1994. letnik 45, številka 45. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  27. "Dolenjska kuhinja navdušila Zagrebčane". str. 9. Dolenjski list. 18. september 1986. letnik 37, številka 38. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  28. "Ni bilo neodmevno, čeprav se prah ni dvigal za konji do Ljubljane". str. 10. Dolenjski list. 28. februar 1991. letnik 42, številka 9. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  29. "Dogajanja ob poroki". str. 12. Savinjske novice. 3. september 2004. letnik 36, številka 36. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  30. "Dogajanja ob poroki". str. 13. Savinjske novice. 23. julij 2004. letnik 36, številka 30. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  31. "Razni obredi naših ljudi". str. 13. Savinjske novice. 27. avgust 2010. letnik 42, številka 34. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  32. "O naših prednikih". str. 13. Savinjske novice. 21. februar 2014. letnik 46, številka 8. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  33. "Šipanca". str. 25. Savinjske novice. 24. december 1998. letnik 30, številka 26. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  34. "Božični čas". str. 11. Savinjske novice. 24. december 2004. letnik 36, številka 52. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  35. "Zgornjesavlnskl velikonočni zajtrk". str. 32. Novi tednik NT in RC. 8. april 1993. letnik 47, številka 14. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  36. Hudales, Jože (30. januar 1976). "Ljudska kultura v Šaleški dolini". Naš čas. str. 5. letnik 12, številka 4. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  37. Hudales, Jože (29. maj 1997). "O maju kar tako in o telovem...". str. 9. Naš čas. letnik 33, številka 21. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  38. Koroški fužinar. str. 26. 8. februar 1963. letnik 13, številka 1/3. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  39. Koroški fužinar. str. 36. 8. februar 1963. letnik 13, številka 1/3. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  40. Špicar, Jakob (1945). "Za Veliko noč". Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  41. Koroški fužinar. str. 22. 28. januar 1959. letnik 9, številka 1/3. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  42. Koroški fužinar. str. 37. 25. april 1976. letnik 26, številka 2. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  43. "Izpod Pece". str. 2. Slovenec (1873). 11. oktober 1925. letnik 53, številka 230. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  44. "»Oferanje« za godovni dan". str. 19. 24. junij 1970. Gorenjski Glas. l. 23. št. 48
  45. "Razglas". str. 4. Slovenski narod. 9. februar 1915. letnik 48, številka 31. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  46. "Nekaj o pošiljanju zavitkov na fronto". str. 3. Straža (Maribor). 6. avgust 1917. letnik 9, številka 62. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  47. "V vojaških bolnišnicah". str. 3. Slovenski narod. 18. avgust 1915. letnik 48, številka 188. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  48. "Proslava 85. rojstnega dne Nj. Veličanstva v cesarice Elizabete rezervni bolnici v Novem mestu". str. 86. Dolenjske novice. 27. avgust 1915. številka 22. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  49. "Proslava cesarjeve 85 letnice v bolnici Usmilj. bratov v Kandiji". str. 84. Dolenjske novice. 20. avgust 1915. številka 21. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  50. "O pravilni kuhi s plinom". str. 2. Slovenski narod. 15. maj 1930. letnik 63, številka 110. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  51. "Praznični kruh kostanjeviški presnec". Radio Koper. 25. december 2017. Pridobljeno dne 2020-10-30.
  52. "Toskanski bučelato iz Lucce pri nas doma". str. 14. Štajerski tednik (Ptuj). 19. marec 2019. letnik 72, številka 22. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije