Šah Abdul Latif Bhittai

Šah Abdul Latif Bhittai شاه عبداللطيف ڀٽائي
Kip Bhittaija v Bhit Šahu, Sind, Pakistan
Rojstvo	1689/1690 Hala Haweli, Sind
Smrt	21. december 1752 Bhit Šah
Grob	Svetišče šaha Abdula Latifa Bhittaija
Državljanstvo	Mogulski imperij
Poklic	pesnik
Pomembnejša dela	Šah Jo Risalo

Šah Abdul Latif Bhittai (sindi شاه عبداللطيف ڀٽائي‎) * 1689/1690 – † 21. december 1752), splošno znan po častnih imenih Lakhino Latif, Latif Ghot, Bhittai in Bhit Jo Šah, je bil sindski sufijski mistik in pesnik iz Pakistana, ki velja za največjega pesnika jezika sindi.

Bhittai, rojen v družini Kazmi Sajid Hala Haveli, ki izvira iz Herata, blizu današnje Hale, je odraščal v bližnjem mestu Kotri Mughal. Pri približno 20 letih je zapustil dom in potoval po Sindu in sosednjih deželah ter srečal številne mistike in jogije, katerih vpliv je očiten v njegovi poeziji. Ko se je po treh letih vrnil domov, je bil poročen v aristokratsko družino, vendar je kmalu zatem ovdovel in se ni ponovno poročil. Njegova pobožnost in duhovnost sta privabili veliko privržencev, pa tudi sovražnost nekaterih. Zadnja leta svojega življenja je preživel v Bhitu (Bhit Šah) in umrl leta 1752. V naslednjih letih so nad njegovim grobom zgradili mavzolej, ki je postal priljubljeno romarsko mesto.

Njegove pesmi so zbrali njegovi učenci v svojem Šah Jo Risalo. Prvič je bilo objavljeno leta 1866. Od takrat je bilo objavljenih več urdujskih in angleških prevodov dela. Bhittaijeva poezija je priljubljena med prebivalci Sinda in ga častijo po vsej provinci.

Zapuščina

Bhittai velja za največjega sufijskega pesnika sindškega jezika in nacionalnega pesnika Sinda. Po besedah ​​orientalistke Annemarie Schimmel je »najizjemnejši mojster popularne sufijske poezije v Pakistanu«. Po besedah ​​Seyyeda Hosseina Nasra so Bhittaijevo Risalo primerjali z Rumijevim Mathnavijem, Bhittai pa predstavlja »neposredne emanacije Rūmījeve duhovnosti v indijski svet«.

Vsak četrtek zvečer Bhittaijevo poezijo pojejo tradicionalni glasbeniki in derviši v svetišču v tipičnem ekstatičnem slogu. Predstava se običajno imenuje Šah jo Rag (Šahova glasba).

V popularni kulturi

Bhittaijeva poezija je priljubljena med Sindijci, vključno z muslimani in hindujci. K temu so morda prispevale Bhittaijeve povezave z Jogisom in Sanyasisom. Ljudske pravljice, ki jih pripoveduje Surs iz Risala, se pogosto pripovedujejo in pojejo otrokom.

Med domačini so znane številne anekdote o Bhittaiju haigografske narave. Ena taka zgodba pravi, da ko so ga učili abecede, se ni hotel naučiti česa drugega kot črka Alif, ker označuje ime Boga (Alah) in ni nič vrednega onkraj tega. Druga tovrstna zgodba trdi, da so mu njegovi privrženci podarili pisni izvod Risala, ki ga je, potem ko ga je prebral, odvrgel v bližnje jezero Kirar. Ko so sledilci protestirali, jim je dovolil, da celotno Risalo prepišejo tako, da jo pripovedujejo po njegovem spominu. Njegova grobnica je priljubljeno romarsko mesto v Sindu.

Urs

Urs, letni spomin na njegovo smrt, se zgodi 14. saferja, drugega meseca koledarja Hidžra. Slovesnost, ki traja tri dni, vključuje molitve, glasbo, razstave, literarne konference in konjske dirke. Ljudje obiskujejo svetišče iz vse province. 1Kip Bhittaija je bil postavljen pred počivališčem Bhit Šah ob njegovem 274. Ursu leta 2017.

Zunanje povezave

Biographies

• M. M. Gidvani (1922). Shah Abdul Latif. London: The India Society.
• Biography of Shah Abdul Latif
• Shah Bhitai — The soul of Sindh
• Life and times of Shah Bhitai

Poetry

• Shah Latif's poetry: translated into English by Elsa Kazi
• Audio samples of Shah Bhitai's poetry set to music