Pojdi na vsebino

Čilian (gorovje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gorovje Čilian
祁連山
Gorovje Čilian v okrožju Čilian, Činghaj
Najvišja točka
VrhKangze'gyai
Nadm. višina5.808 m
Koordinate38°45′N 98°45′E / 38.75°N 98.75°E / 38.75; 98.75
Geografija
Legaprovinci Gansu in Činghaj, LR Kitajska

Gorovje Čilian,[a] skupaj z gorovjem Altyn-Tagh, včasih znanim kot Nan Šan,[b] saj leži južno od koridorja Heši, je severni izstopajoči del gorovja Kunlun in tvori mejo med kitajskima provincama Činghaj in Gansu.[1]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Gorovje se razteza od juga Dunhuanga približno 800 km proti jugovzhodu in tvori severovzhodni rob Tibetanske planote ter jugozahodno mejo koridorja Hešxi.

Istoimenski vrh Čilian Šan, ki leži približno 60 km južno od Džjučuana na 39°12′N 98°32′E / 39.200°N 98.533°E / 39.200; 98.533, se dviga na 5547 m. Je najvišji vrh glavnega gorovja, vendar sta še dva višja vrha južneje, Kangze'gyai na 38°30′N 97°43′E / 38.500°N 97.717°E / 38.500; 97.717 s 5808 m in vrh Čaidam Šan na 38°2′N 95°19′E / 38.033°N 95.317°E / 38.033; 95.317 s 5759 m. Med drugimi večjimi vrhovi je vrh Gangšičja na vzhodu.

Gorovje Nan-Šan se nadaljuje proti zahodu kot Jema Šan (5250 m) in Altun Šan (Altyn Tagh) (5798 m). Na vzhodu poteka severno od jezera Činghaj in se konča kot Daban Šan in Šinglong Šan blizu Landžova, z vrhom Maoma Šan (4070 m) kot vzhodnim osamelcem. Odseki Kitajskega zidu dinastije Ming potekajo vzdolž njegovih severnih pobočij, južno od severnega osamelca pa Longšov Šan (3616 m).

Gorovje Čilian je vir številnih, večinoma majhnih, rek in potokov, ki tečejo proti severovzhodu in omogočajo namakano kmetijstvo v skupnostih koridorja Heši (koridor Gansu) ter sčasoma izginjajo v puščavi Alašan. Najbolj znan od teh potokov je reka Ejin (Heihe). Regija ima veliko ledenikov, največji med njimi je Touming Mengke.[2] Taljenje teh ledenikov se je v zadnjih desetletjih pospešilo.[3]

Jezero Hala je veliko brakično jezeroa v gorovju Čilian.

Značilni ekosistem gorovja Čilian je Svetovni sklad za naravo opisal kot iglaste gozdove gorovja Čilian.[4]

Biandukou (扁都口) z nadmorsko višino več kot 3500 m je prelaz v gorovju Čilian. Povezuje okrožje Minle v Gansuju na severu in okrožje ČQilian v Činghaju na jugu.[5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Pogled na gorovje Čilian

Šiji omenja ime gorje Čilian skupaj z Dunhuangom v povezavi z domovino Juedžijev.[6] Vendar pa se domneva, da so to gore Čilian, ki so danes znane kot Tjanšan, 1500 km zahodno.[7] Trdi se tudi, da je Dunhuang gora Dunhong.[8] Čilian (祁连) naj bi bila beseda iz ljudstva Škongnu, ki pomeni 'nebo' (kitajsko: 天), po mnenju Jana Šiguja, komentatorja Hanšuja iz dinastije Tang.[9] Sanping Čen (1998) je predlagal, da so 天 tiān, 昊天 hàotiān, 祁連 qílián in 赫連 Hèlián sorodne besede in izvirajo iz večzložne protosinitske besede *gh?klien.[10]

Schessler (2014) nasprotuje izjavi Jana Šiguja, da je bila beseda 祁連 iz ljudstva Šjongnu; rekonstruira izgovorjavo besede 祁連 okoli leta 121 pr. n. št. kot *gɨ-lian, očitno isti etimon kot 乾 (☰), trigram za 'nebo', v standardni kitajščini qián < srednjekitajščina QYS *gjän < vzhodna kitajščina Han gɨan < starokitajščina *gran, ki jo Schuessler etimologizira kot iz protokitajsko-tibetanske in sorodne prototibetsko-burmanski *m-ka-n, sorodni pisni tibetanski མཁའ (Wyliejeva transliteracija: mkha') 'nebo'.[11][12]

Tujuhuni so živeli okoli gorovja Čilian.

Gorovje je bilo v evropskih jezikih prej znano kot gorovje Richthofen po Ferdinandu von Richthofnu, ki je bil stric raziskovalca in geologa Rdečega barona.[13]

Gorovje je dalo ime okrožju Čilian v provinci Činghaj.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑
    • poenostavljeno kitajsko: 祁连山; tradicionalno kitajsko: 祁連山; pinjin: Qílián Shān; IPA: [t͡ɕʰǐljæ̌n ʂán]
    • tibetansko མདོ་ལ་རིང་མོ
    • Mongghul: Chileb
  2. ↑

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The Journal of Asian studies. Vol. 62. Association for Asian Studies. 2003. str. 262. ISBN 0-691-09676-7. Pridobljeno 28. junija 2010.
  2. ↑ »Top 6 most beautiful glaciers in China«. China Daily. 15. julij 2012. Pridobljeno 18. aprila 2017. It can be found in Laohu Valley on the northern slope of Daxue Mountain in Subei County.
  3. ↑ Wong, Edward (8. december 2015). »Chinese Glacier's Retreat Signals Trouble for Asian Water Supply«. New York Times. str. A4. Pridobljeno 18. aprila 2017.
  4. ↑ »Qilian Mountains conifer forests«. Terrestrial Ecoregions. World Wildlife Fund.
  5. ↑ »扁都口旅游景区开发项目« [Flat mouth tourist area development project] (v kitajščini). Xinhua. 20. december 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 18. aprila 2017.
  6. ↑ Sima Qian et al., Shiji vol 123: "Account of Dayuan" quote: "始月氏居敦煌、祁連閒". translation: "Initially the Yuezhi dwelt between Dunhuang and Qilian."
  7. ↑ Mallory, J. P. & Mair, Victor H. (2000). The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West. Thames & Hudson. London. str. 58. ISBN 0-500-05101-1.
  8. ↑ Xinru Liu, Migration and Settlement of the Yuezhi-Kushan: Interaction and Interdependence of Nomadic and Sedentary Societies (2001)
  9. ↑ 班固 (20. avgust 2015). 漢書: 顏師古註. 祁連山即天山也,匈奴呼天為祁連 (translation: Qilian Mountain is the Tian Shan, the Xiongnu called the sky qilian)
  10. ↑ Chen, Sanping. »Sino-Tokharico-Altaica — Two Linguistic Notes«. Central Asiatic Journal. 42 (1): 33-37.
  11. ↑ Schuessler, Axel (2014). "Phonological Notes on Hàn Period Transcriptions of Foreign Names and Words". Studies in Chinese and Sino-Tibetan Linguistics: Dialect, Phonology, Transcription and Text - Language and Linguistics Monograph Series. Taipei, Taiwan: Institute of Linguistics, Academia Sinica (53). p. 274 of 249-292. archived from original
  12. ↑ Schuessler, Axel. 2007. An Etymological Dictionary of Old Chinese. University of Hawaii Press. p. 425
  13. ↑ Winchester, Simon. (2008). The Man Who Loved China: the Fantastic Story of the Eccentric Scientist Who Unlocked the Mysteries of the Middle Kingdom, p. 126.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Čilian_(gorovje)&oldid=6720246«