Pojdi na vsebino

Čedžu (mesto)

Čedžu

제주시
Administrativno mesto
Korejsko transkripcije
  Hangul제주시
  Hanja濟州市
  slovenskoČedžu
  McCune–ReischauerCheju-si
Z leve: Panoramski pogled na mesto Čedžu, Jongdam-dong, park kamnov Čedžu, Črno govedo Čedžu, svetilnik pristanišča Čedžu, veld
Lega v Južni Koreji
Lega v Južni Koreji
Koordinati: 33°30′47″N 126°31′23″E / 33.513°N 126.523°E / 33.513; 126.523
DržavaJužna Koreja
ProvincaČedžu
Administrativne enote19 dong, 4 eup, 3 myeon
Upravljanje
  VrstaŽupana imenuje guverner, ni mestnega sveta (edinstveno v Koreji zaradi avtonomije)
  županKim Wan-geun (Osamosvojitev)
Površina
  Skupno977,8 km2
Prebivalstvo
  Skupno488.844[1]
  Gostota503,18 preb./km2
  Narečje
čedžu
Spletna stranwww.jejusi.go.kr

Mesto Čedžu (korejsko 제주시, latinizirano: Jeju-si; korejsko: [tɕe̞.dʑu]) je glavno mesto province Čedžu v Južni Koreji in največje mesto na otoku Čedžu. Mesto oskrbuje mednarodno letališče Čedžu (koda IATA CJU).

Mesto, ki leži na otoku ob Korejskem polotoku, ima večji del leta milo in toplo vreme. Mesto je znano letovišče s prestižnimi hoteli in javnimi igralnicami. Leta 2011 je med mestoma Seul in Čedžu letelo 9,9 milijona potnikov, zaradi česar je bila pot Gimpo–Jeju najbolj prometna potniška zračna pot na svetu.[2]

Čedžu vsako leto sprejme več kot deset milijonov obiskovalcev, predvsem iz celinske Južne Koreje, Japonske in Kitajske.[3][4] Mesto ima 486.604 prebivalcev in 225.139 gospodinjstev (244.468 moških in 245.136 žensk, maj 2024).[5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Območje mesta je igralo osrednjo vlogo že od pred zapisano zgodovino. Samsonghjol, luknje, iz katerih naj bi prišli trije predniki ljudstva Čedžu, so v središču mesta Čedžu.

Med japonsko vladavino v Koreji se je mesto preimenovalo v Saišū.[6]

Mesto je od 1970-ih precej hitro raslo. Šin čedžu (신제주) ali 'novi Čedžu' je bil ustanovljen pred nekaj desetletji, na hribu od letališča, in v njem so številne vladne stavbe. Stavbe s slamnato streho, ki so bile pogoste po vsem mestu do 1970-ih, postopoma izginjajo.

Mesto je bilo leta 1955 ločeno od okrožja Bukdžeju. Vendar so volivci province Čedžu leta 2005 odobrili predlog o združitvi mesta z okrožjem Bukdžeju, s čimer bi združili tudi Seogvipo z okrožjem Namdžeju in ustvarili dve veliki mesti, ki bi ju neposredno upravljala provinca. Ta sprememba je začela veljati julija 2006.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Zaradi osrednje prometne lege mesto beleži glavni delež turističnega prometa na otoku. Številni turisti prispejo v mesto prek pristaniškega terminala ali letališča, bivajo v turističnih hotelih v soseski Sinždeju in ostanejo v mestu, da bi obiskali različne turistične znamenitosti. Mednje spadajo Zmajeva glava (Jongduam [ko]) ob obali; Samsonghjol, tri luknje v središču mesta; narodni park Hallasan v notranjosti; najvišjo goro v državi, Hallasan; in največji botanični vrt na svetu, Bundže Artpia. Bejzbolski stadion z 8500 sedeži je blizu središča mesta.

Mesto prodaja tudi veliko pomaranč, po katerih je Čedžu znan. Mesto je obdano s kmetijami pomaranč in mandarin.[7]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

V svojih nekdanjih mejah je bilo mesto od vzhoda do zahoda dolgo 19,3 kilometra, od severa do juga pa 10,2 kilometra. Na severu gleda čez Korejsko ožino na južno obalo province Južni Džola. Na jugu se na vrhu Hallasan, edine gore na otoku, sreča s Seogvipom.

Turizem

[uredi | uredi kodo]

Skozi mesto potekata pot Čedžu Olle (Jeju Olle Trail (korejsko 제주올레길)) in festival pohodništva.[8][9]

Otok Udo, ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitostiČedžuja, je ob vzhodni obali mesta. Leta 2016 ga je obiskalo 2,23 milijona obiskovalcev. Songsan Ilčulbong, nenavadno skledasta gora, je priljubljena zaradi prvega sončnega vzhoda v letu. Približno v tem času gosti festival sončnega vzhoda s predstavami in hrano.[10]

Mesto ima kamniti park Čedžu v Džočonu. Veliki park se osredotoča na kulturno uporabo kamnov na otoku, njegovo mitologijo in šamanizem. Narodni muzej Čedžu stoji v samem mestu, blizu središča. V mestu je tudi park Kimnjung Maze. Budistični tempelj Jakčonsa ima naravni mineralni izvir, za katerega se trdi, da ima zdravilne moči, in je eden največjih templjev v vzhodni Aziji.[11] Sodeluje v programu Templestay, kjer lahko gostje bivajo v budističnih templjih in doživijo budistično kulturo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Population statistics«. Korea Ministry of the Interior and Safety. 2024.
  2. »Top flights«. Daily chart. The Economist. 14. maj 2012. Pridobljeno 14. maja 2012. Jeju, on the South Korean island of the same name, is not one of the country's 20 biggest cities. Yet the island's allure as a domestic tourist destination resulted in 9.9m passengers flying between Seoul and Jeju (in either direction) in 2011. This makes it the busiest airline route in the world, according to Amadeus, a company that provides technology to the travel industry.
  3. »Jeju Island: South Korea's volcanic holiday destination«. CNN. 17. april 2014. Pridobljeno 15. aprila 2015.
  4. »The Chinese are buying up South Korea's Jeju Island, and the islanders are not too pleased«. Quartz. Atlantic Media. 11. september 2014. Pridobljeno 15. aprila 2015.
  5. 제주시홈페이지. www.jejusi.go.kr (v korejščini). Pridobljeno 14. junija 2024.
  6. Yoon, Sun (2014). »Tectonic history of Jeju Island«. Journal of the Geological Society of Korea. 50 (4). doi:10.14770/jgsk.2014.50.4.457.
  7. "Contact Us." Jeju Air. Retrieved on 2010-03-05.
  8. »Route 12«. www.jejuolle.org. Pridobljeno 2. julija 2024.
  9. »Jeju Olle Walking Festival (제주올레걷기축제)«. VisitKorea.or.kr (v angleščini). Korea Tourism Organization. Pridobljeno 3. junija 2024.
  10. Redmond, John (28. december 2010). »Seongsan Sunrise Peak is a great place to celebrate New Year«. The Korea Times (v angleščini). Pridobljeno 25. junija 2024.
  11. 한, 금실. 약천사 - 디지털서귀포문화대전. Encyclopedia of Korean Local Culture. Pridobljeno 6. junija 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]