Urejanje Inka Garcilaso de la Vega

{{Infopolje Oseba}}
'''Inka Garcilaso de la Vega''', [[pisatelj]] in  zgodovinopisec, * 12.4.1539, [[Cusco]] † 24.4.1616, [[Córdoba, Španija|Kordova]].

Rojen je bil šest let po prvem prihodu Špancev v [[Peru]] kot Gómez Suárez de Figueroa, kasneje znan kot pod imenom, ki si ga je nadel sam, Inka Garcilaso de la Vega. Kot eden od mesticev (potomci Evropejcev in prvotnih ameriških prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=mestic&hs=1|title=Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.|accessdate=2016-05-10|website=bos.zrc-sazu.si}}</ref>), ki so jih v tem obdobju imenovali sinovi konkvistadorjev, sinovi priložnosti in greha in prvi Perujci,  je brez sramu sprejel omenjeno oznako in bil nanjo celo ponosen, saj so ga tako poimenovali njegovi [[Prednik|predniki.]]

Umrl je v Kordovi, [[Španija]], kjer je preživel okoli 56 let svojega življenja. Znan je bil tudi kot Princ perujskega zgodovinopisja, vzdevek, ki si ga je pridobil z njegovimi literarnimi deli, ki so znana po natančnih in obsežnih opisovanjih zgodovine Inkov. Tako velja za prvega Perujca, ki je zapisal zgodovino svojega [[Narod|naroda]]. Glavne teme njegovih del so osvajanje Peruja, življenje in dela [[Inkovski imperij|inkovskih vladarjev]] ter [[Državljanska vojna|državljanske vojne]] med [[Inki]] in [[Španci]].

== Življenje ==
Njegovo življenje se strne v tri etape: 20 let v Cuscu, 30 v Montilli in drugih 20 v Kordovi.

=== Otroštvo ===
Njegov oče, [[Sebastian Garcilaso de la Vega]], je bil rojen v Španiji, natančneje v [[Badajoz (provinca)|Badajozu]] in kot vojak služil pri osvajanju [[Amerika|Amerike]], kjer se je boril z zavezanci Gonzala Pizzara (španski konkvistador, ki je skupaj s svojim bratom zavzel območje Peruja<ref>{{Navedi splet|url=http://www.biografiasyvidas.com/biografia/p/pizarro_gonzalo.htm|title=Biografia de Gonzalo Pizarro|accessdate=2016-05-09|website=www.biografiasyvidas.com}}</ref>). Po končanem obdobju bojevanja se je nastanil v [[Cochabamba]] (današnja [[Bolivija]]), kjer se je uveljavil kot fevdni gospod. Vloga njegovega očeta je pomembna tudi z vidika njegove dužine, saj so njegovi predhodniki ukvarjali s pisanjem in imeli stike s pomembnimi španskimi pisatelji, kot so Marqués de Santillana, Garcilaso de la Vega, Jorge Manrique, itd.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cervantesvirtual.com/portales/inca_garcilaso_de_la_vega/autor_apunte/|title=Inca Garcilaso de la Vega|accessdate=2016-05-09|website=www.cervantesvirtual.com}}</ref>

Njegova mati, [[Isabel Chimpu Ocllo]] (znana tudi kot Isabel Suárez) je bila vnukinja Túpaca Yupanquija, inkovskega vladarja. Imel je eno sestro, imenovano Leonor de la Vega.

Svoje otroštvo je preživel v Cuscu (Peru), kjer se je učil [[Latinščina|latinščine]] in obiskoval učne ure [[Kanonik|kanonika]] Juana de Cuéllar skupaj z drugimi fanti inkovskega plemstva. Mati ga je učila tudi [[Kečuanščina|kečuanščine]], ki je postal njegov materni jezik. Med odraščanjem je imel stik z domorodsko kulturo, ki je kasneje zaznamovala njegovo pisanje. Poleg tega so njegov dom obiskovali španski pomembneži z novicami o španskem osvajanju Peruja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cervantesvirtual.com/portales/inca_garcilaso_de_la_vega/autor_apunte/|title=Inca Garcilaso de la Vega|accessdate=2016-05-09|website=www.cervantesvirtual.com}}</ref>

=== Selitev v Španijo ===
[[Slika:WLM 2013 - Monumento al Inca Garcilaso de la Vega 5.jpg|sličica|267x267_pik|''Monument Inke Garcilasa na trgu República de Perú, v Buenos Airesu.'']]
Čeprav je bil njegov prvi jezik [[kečua]], je kasneje njegov materni jezik postal še španščina. Po smrti njegovega očeta (leta 1560) se je preselil v Španijo, najprej v mesto Montilla, kjer je živel 30 let in posvetil svoje življenje učenju in pisanju. Nekaj časa je posvetil tudi  vojskovanju in napredoval v stotnika, vendar se je po smrti njegovega strica (1570), ki je zaznamoval njegovo bivanje v Montilli, oddaljil od tega poklica. Kasneje se je preselil v Kordovo in tam objavil svojo prvo knjigo. Med bivanjem v Španiji je večkrat odpotoval v [[Madrid]], kjer je prejemal denarno podporo, ki mu je pripadala zaradi zaslug njegovega očeta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cervantesvirtual.com/portales/inca_garcilaso_de_la_vega/autor_apunte/|title=Inca Garcilaso de la Vega|accessdate=2016-05-09|website=www.cervantesvirtual.com}}</ref>

Zadnja leta svojega življenja je preživel v Kordovi, kjer se je posvetil duhovniškem poklicu. V zadnjem obdobju svojega življenja je začel objavljati svoja dela, ki jih je pisal v letih prebivanja v Montilli in katerih pomembna opora je bila privatna knjižnica, sprva last njegovega strica.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.adonde.com/historia/1616_garcilaso.htm|title=INCA GARCILASO DE LA VEGA {{!}} Los Comentarios Peruanos|accessdate=2016-05-10|website=www.adonde.com}}</ref>

Pokopan je bil v kapeli katedrale v Kordovi, ki jo je nekaj let pred smrtjo kupil za ta namen. Leta 1978 je španski kralj Juan Carlos dal  premestiti njegove ostanke v katedralo v Cusco.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.donquijote.org/lengua-espanola/literatura/historia/latinoamerica/inca-garcilaso|title=El Inca Garcilaso de la Vega - Escritor Peruano {{!}} don Quijote|accessdate=2016-05-10|website=donQuijote}}</ref>

== Delo ==
Njegova pisateljska kariera se je začela s prevodom ''Ljubezenskih dialogov'' humanista Leona Hebrea iz italijanščine v Španščino (v originalu ''Dialoghi di amore).''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.britannica.com/biography/Garcilaso-de-la-Vega-Spanish-chronicler|title=Garcilaso de la Vega {{!}} Spanish chronicler|accessdate=2016-05-10|website=Encyclopedia Britannica}}</ref>

Dejstvo, da je bil rojen kot kreol (sin evropskih priseljencev, v njegovem primeru Špancev<ref>{{Navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kreol&hs=1|title=Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.|accessdate=2016-05-09|website=bos.zrc-sazu.si}}</ref>), je zaznamovalo tako njegovo življenje kot literarno ustvarjanje. S pisanjem je začel relativno pozno, šele po potovanju v Španijo, kamor ga je poslal oče z namenom, da se izuči in postane [[Duhovnik|duhovnik.]]

Njegovi zapiski so osnovani na lastnih izkušnjah, saj je do svojega 20. leta živel med [[domorodci]]. V spise je vključil tudi podatke, ki jih je pridobil z izpraševanjem svojih perujskih prijateljev in znancev. Po njegovih besedah so njegova dela dosti bolj verodostojna kot druge [[Kronika|kronike]] tistega časa, saj temeljijo na izkušnjah avtorja. 

Skozi dela je iskal svojo identiteto in opazno je, da je ponosen na svoj izvor. Sam si je nadel vzdevek Ink ali [[Ameriški staroselci|Indijanec,]] ki mu je vplival ponos.V svojem najslavnejšem delu, ''Kraljevi zapiski o Inkih,'' je želel rekonstruirati [[Zgodovina|zgodovino]] sveta, ki ga sam ni mogel spoznati do potankosti, ker ga je življenjska pot ponesla na drug kontinent že v njegovi mladosti. Če prebiramo njegova dela, lahko opazimo njegovo veščost pri opisovanju geografskih, klimatskih in verskih poznavanj.

Obstajajo tudi avtorji, ki njegova dela kritizirajo. Ti se sklicujejo na pretirano idealiziranje zgodovine. Razlog za takšno vrsto idealiziranja bi lahko tičal v njegovi [[Renesančna književnost|renesančni]] mentaliteti, ki je prevzela obdobje v katerem je živel. Iz te kritike izhaja še druga, ki pravi, da se Inka ne more priznati za znanstvenega [[Zgodovinar|zgodovinarja.]]

Kljub temu so njegova delu kmalu požela slavo in v 17. stol. so jih pričeli prevajati v druge jezike.

=== Slog pisanja ===
[[Slika:Firma del escritor Inca Garcilaso de la Vega.jpg|sličica|180x180_pik|''Podpis Inke Garcilasa de la Vega.'']]
V svojih delih Inka prevzame vlogo razlagalca, ki želi po eni strani ustvariti svojo lastno [[Identiteta|identiteto]] in po drugi pripovedovati zgodbo Inkov. Pomembno mu je, da zapiše spomine; tako svoje kot spomine njegovega strica in drugih sorodnikov, in jih spremeni v pripoved.

V njegovem pisanju se razbere heroično dojemanje zgodovine svojega naroda in čustvena komponenta, ki izvira iz njegovih spominov in izkušenj.

=== Seznam del ===
* 1590 ''Indijančev prevod treh ljubezenskih dialogov Leona Hebrea''

* 1593 ''Razmerje potomcev Garcíja Pérez de Vargasa''

* 1609 ''Prvi del Kraljevih zapiskov o Inkih''

* 1617 ''Splošna zgodovina Peruja (drugi del Kraljevih zapiskov o Inkih)''

* 1605 ''Florida''

=== Kraljevi zapiski o Inkih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sanje.si/knjigarna/kraljevski-zapiski-o-inkih.html|title=Kraljevski zapiski o Inkih - Inka Garcilaso de la Vega|accessdate=2016-05-09|website=www.sanje.si|last=d.o.o.|first=Spletoholik}}</ref> ===
[[Slika:Portada de los Comentarios reales de los incas - 1609.jpg|sličica|''Naslovnica Kraljevih zapiskov o Inkih.'']]
Inkovo najpomembnejše in najslavnejše delo, sestavljeno iz 9 knjig. Zaobjema [[Kronologija|kronologijo]] inkovske zgodovine od izvorov do prihoda Špancev. Govori o Inkovski [[Vera|veri]], načinu življenja in pomembnih inkovskih vladarjih. 
{| class="wikitable sortable"
|+Obnova po knjigah
|Prva knjiga
|Odkritje Amerike, o prvih Inkih in načinu življenja inkovskih kraljev.
|-
|Druga knjiga
|Čaščenja Inkov, ceremonije in verski obredi. Prvi trije inkovski kralji.
|-
|Tretja knjiga
|O četrtem in petem kralju.
|-
|Četrta knjiga
|O porokah, dedovanju in vzgoji otrok. O šestem in sedmem inkovskem kralju.
|-
|Peta knjiga
|O razdelitvi zemlje, o prispevkih, orožju namenjenem vojskovanju. O življenju osmega kralja.
|-
|Šesta knjiga
|O kraljevem življenju: prebivališče, darovanje, praznovanja. O devetem kralju.
|-
|Sedma knjiga
|Kolonije Inkov, opis mesta Cusco. O dosežkih desetega inkovskega kralja, o uporu [[Aravkani|Aravkanov,]] o smrti Valdivije.
|-
|Osma knjiga
|O osvajanjih enajstega kralja, Tupaca Ince, o bogastvih inkovskega imperija pred prihodom Evropejcev.
|-
|Deveta knjiga
|O tem kaj so prinesli Španci v Peru. Napoved o osvajanjih Špancev.
|}

== Opombe in sklici ==
<references />

== Viri ==
* Íñigo Madigal, L. (1992). Historia de la literatura hispanoamericana. Tomo 1, época colonial. Madrid: Cátedra

* Garcilaso, El Inca. (1988). La Florida. Madrid: Alianza editorial

* Avalle-Arce, J. (1970). El Inca Garcilaso en sus ˝comentarios˝. Madrid: Gredos

* Castillo Sánchez, F. (2007). Memoria e identidad en los Comentarios reales del Inca Garcilaso de la Vega. [https://dialnet.unirioja.es/servlet/libro?codigo=433633 Actas del XVI Congreso de la Asociación Internacional de Hispanistas]

== Glej tudi ==
* [[Atahualpa]]
* [[Inkovski imperij]]
* [[Cusco]]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vega, Inka Garcilaso de la}}
[[Kategorija:Perujski pisatelji]]
[[Kategorija:Perujski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Perujski prevajalci]]
[[Kategorija:Perujski pesniki]]
[[Kategorija:Kronisti]]