Pogovor:Voda
 | Članek Voda je izbrani članek, kar pomeni, da je bila njegova trenutna ali prejšnja redakcija prepoznana kot eden najboljših člankov, kar jih je ustvarila skupnost Wikipedije. Če pa ga lahko še izboljšate, ne da bi skazili prejšnje delo, se ne obotavljajte. |
 | To je eden izmed člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, spada v sklop WikiProjekta 1000 nujnih. Za smernice glejte strani projekta in Wikipedija:Urejanje strani. |
Po kriteriju kakovosti je bil članek označen kot izbrani.
Vodikov peroksid vs. voda[uredi kodo]
Ali jenamenoma izpuščen ali si pozabil na vodilov peroksid. Kaj bi brez njega večina "blondink"? Janez Novak 10:07, 28 dec. 2004 (CET)
- Vodikov peroksid (H2O2) je druga kemijska spojina kot voda (H2O), zato je prav, da je obdelan v svojem članku. Lahko pa bi kazal nanj kak »Glej tudi«. --Peterlin 10:29, 28 dec. 2004 (CET)
- Seveda je druga sestavina. če bi bil ista bi bili vsi prebivalci okrog Sredozemskega morja blond in ne pretežno temnolasi. Samo spomniti sem hotel. Janez Novak 10:31, 28 dec. 2004 (CET)
Na en: ločijo en:Water in en:water (molecule). --AndrejJ 22:09, 27 september 2005 (CEST)
Lahka voda[uredi kodo]
Tole je bilo v članku lahka voda, preden sem ga pobrisal. Na hitro bi rekel, da ne vsebuje nič takega, kar še ni tukaj, ampak vseeno. --Tone 14:52, 4 oktober 2006 (CEST)
Gostota Voda ima največjo gostoto pri 4 stopinjah C. Ker je gostejša od ledu, led na njeni površini plava, zato voda zmrzuje od zgoraj navzdol.
Specifična toplota Specifična toplota je pri vseh drugih tekočinah, z izjemo amoniaka, višja kot pri vodi. Posledica tega je, da lahko voda ohranja toploto dlje kot večina drugih sestavin geografskega okolja in se počasi ohlaja. Temperatura vode niha manj kot temperatura kopnega zemeljskega površja. Velike vodne površine (oceani, morja, velika jezera) lahko zato pomembno preoblikujejo podnebne razmere.
Topnost Voda je zelo dobro topilo, zato vsebuje številne organske in anorganske snovi. Ta lastnost ji omogoča, da prenaša raztopljena hranila v biosferi (npr. fosfor), pa tudi številna onesnažila naravnega ali antropogenega izvora (pesticidi, umetna gnojila, težke kovine, fenoli itd.).
Trdota Predstavlja skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcijevih in magnezijevih). Najpogosteje se izraža v nemških stopinjah (°N). 1 °N predstavlja vsebnost 10 mg CaO na liter vode. pH Predstavlja količino kislin oziroma koncentracijo vodikovih ionov v vodi. pH vode vpliva na večino kemičnih procesov v vodi. Naravna neonesnažena deževnica ima pH med 5 in 6, kisel dež okrog 4, večina jezer in vodotokov pa med 6,5 in 8,5. Vonj Vonj določajo hlapne snovi, raztopljene v vodi, odvisen pa je tudi od temperature vode.
Temperatura Vode različnih izvorov imajo različno temperaturo. Za dobro pitno vodo velja, da ima temperaturo med 8 in 12 stopinj C. Temperatura vode je različna zaradi zemljepisne širine vodnega telesa, nadmorske višine, letnega časa in drugih vplivov. Temperatura vode ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih interakcijah v vodnem telesu (npr. različna topnost kisika v vodi).
(en Esperanto)[uredi kodo]
(Mi pardon'pet'as je skrib'i tiu'n ĉi en Esperanto, mi ne parol'as la Sloven'a'n. Se iu pov'us traduk'i ĝi'n por la ne'Esperanto'kon'ant'o'j, ĝi est'us tre ŝat'at'a.)
Ĉu tio est'us bon'a aŭ mal'bon'a ide'o ke est'as aŭ ne est'as skrib'it'a la ĉie'est'ec'o de la akv'o sur la ter'o en la en'konduk'a re'sum'o ? Kio'n ni far'as ? 2A01:CB0C:C45:E000:C4DE:4676:C8F5:85DA 03:08, 18. marec 2021 (CET)