Državnozborske volitve v Sloveniji 2004

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Državnozborske volitve 2004)
Državnozborske volitve v Sloveniji 2004
Slovenija
2000 ←
3. oktober 2004
→ 2008

90 sedežev
Udeležba 991.263 (60,65 %)
  Prva stranka Druga stranka Tretja stranka
 
Voditelj Janez Janša Anton Rop Borut Pahor
Stranka SDS LDS ZLSD
Zadnje volitve 14 sedežev 34 sedežev 11 sedežev
Osvojenih sedežev 29 23 10
Sprememba Rast 15 Upad 23 Upad 1
Število glasov 281.710 220.848 98.527
Delež glasov 29,08 22,80 10,17

  Četrta stranka Peta stranka Šesta stranka
  Andrej_Bajuk
Voditelj Andrej Bajuk Franc Zagožen Zmago Jelinčič Plemeniti
Stranka NSi SLS SNS
Zadnje volitve 5 sedežev 9 sedežev 4 sedežev
Osvojenih sedežev 7 7 6
Sprememba Rast 2 Upad 2 Rast 2

  Sedma stranka
  Anton_Rous
Voditelj Anton Rous
Stranka DeSUS


Zadnje volitve 4 sedežev
Osvojenih sedežev 4
Sprememba Stagnacija
Delež glasov 4,04

predhodni predsednik vlade

Anton Rop
LDS

novi predsednik vlade

Janez Janša
SDS

Državnozborske volitve v Sloveniji 2004 so potekale v nedeljo, 3. oktobra 2004. Za 88 sedežev se je v 8 volilnih enotah skupaj potegovalo 1390

kandidatk in kandidatov na 155 listah kandidatov, ki so jih določile bodisi politične stranke, bodisi skupine volivcev, ki niso registrirani kot politične stranke. Leta 2000 se je za te sedeže potegovalo manj kot 1000 kandidatk in kandidatov na 115 listah. Za sedež predstavnika madžarske narodne skupnosti se je potegovalo 5 kandidatk oziroma kandidatov, za sedež predstavnika italijanske narodne skupnosti je bila vložena samo ena kandidatura.

Volilni sistem[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji potekajo volitve v državni zbor v osmih volilnih enotah, vsaka od njih pa je razdeljena na 11 okrajev. V vsakem od oseminosemdesetih okrajev kandidirajo drugi kandidati. Iz vsake od osmih enot je izvoljenih 11 poslancev, ne pa tudi po en poslanec iz vsakega okraja (iz nekaterih okrajev ni izvoljen nihče, iz drugih pa tudi do štirje kandidati). Poslanski mandati se razdeljujejo na dveh ravneh. Najprej na ravni volilne enote, nato pa še (preostali mandati) na ravni države. V praksi to pomeni, da se na ravni enot razdeli okoli dve tretjini sedežev, preostala tretjina pa na ravni države. Tako se razdeli 88 mandatov. Preostala dva sedeža zasedeta predstavnika italijanske in madžarske manjšine, ki se volita posebej (v deveti in deseti volilni enoti) po tako imenovanem Borda sistemu. Na ta način je skupaj izvoljenih 90 poslancev. Volilni prag za vstop v parlament je 4 %.

Abecedni seznam list[uredi | uredi kodo]

Za predstavnika italijanske manjšine je kandidiral:

Za predstavnika madžarske manjšine so kandidirali:

Volilna udeležba[uredi | uredi kodo]

Na volitvah poslancev v Državni zbor ima pravico glasovati skupaj 1.630.914 volivcev. Skupaj je glasovalo 986.481 volivcev, to je 60,49 %.

Uradni rezultati[uredi | uredi kodo]

Glasovalo je 991.123 volivcev, kar je 60,64 odstotka od skupno 1.634.402 volivcev, ki so imeli pravico voliti. Neveljavno glasovnico je oddalo 22.351 volivcev.

Lista Sedežev Glasov %
SDS Slovenska demokratska stranka 29 281.710 29,08
LDS Liberalna demokracija Slovenije 23 220.848 22,8
ZLSD Združena lista socialnih demokratov 10 98.527 10,17
NSi Nova Slovenija – krščanska ljudska stranka 9 88.073 9,09
SLS Slovenska ljudska stranka 7 66.032 6,82
SNS Slovenska nacionalna stranka 6 60.750 6,27
DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije 4 39.150 4,04
NS Italijanska in madžarska narodna skupnost 2
AS Aktivna Slovenija 0 28.767 2,97
SJN Slovenija je naša 0 25.343 2,62
SMS Stranka mladih Slovenije 0 20.174 2,08
ostale stranke so dosegle manj kot 1 % glasov

Uradna sestava državnega zbora[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]