Ural (reka)
Ural | |
---|---|
![]() | |
![]() Zemljevid porečja | |
Lokacija | |
Države | Kazahstan, Rusija |
Fizične lastnosti | |
Izvir | Uralsko gorovje |
Izliv | Kaspijsko jezero |
Dolžina | 2428 km |
Površina porečja | 252848 km² |
Pretok | 400 m³/s |
Ural (rusko Урал, baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero. Z dolžino 2428 km je za Volgo in Donavo tretja najdaljša evropska reka, njeno 253.000 km² veliko porečje pa je 8. največje v Evropi. Tradicionalno jo obravnavamo kot mejno reko med Evropo in Azijo.
Geografija[uredi | uredi kodo]
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/%D0%92%D0%B8%D0%B4_%D0%BD%D0%B0_%D0%BE%D0%B7%D0%B5%D1%80%D0%BE_%D0%B2_%D0%B2%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%87%D0%BD%D0%BE%D0%BC_%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B8_-_panoramio.jpg/220px-%D0%92%D0%B8%D0%B4_%D0%BD%D0%B0_%D0%BE%D0%B7%D0%B5%D1%80%D0%BE_%D0%B2_%D0%B2%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%87%D0%BD%D0%BE%D0%BC_%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B8_-_panoramio.jpg)
Njen izvir je ob vznožju gora Nažimtau in Utjaš na jugovzhodu Uralskega gorovja v ruski republiki Baškortostan, na 637 m n. m. Sprva teče proti jugu do mesta Orsk, kjer naredi obrat v desno in teče v srednjem toku približno 850 km naravnost zahodno do mesta Uralsk v Kazahstanu, od tam pa spet proti jugu do izliva, kjer oblikuje veliko prstasto delto.
Ima 29 pritokov, daljših od 100 km, od katerih sta največja Sakmara in Ilek.
Raba[uredi | uredi kodo]
Večina porečja je redko naseljena in neizkoriščena. Vzdolž toka je sedem večjih akumulacijskih jezer iz časov Sovjetske zveze, ki so nastala z izgradnjo zajezitev za pridobivanje električne energije, regulacijo in varovanje pred poplavami ter namakanje. Hkrati so občutno spremenila rečni režim. Poleg tega je večina delte spremenjena v obdelovalne površine. Zaradi odvzema vode v sušnih letih Ural pred izlivom skoraj presahne.
V srednjem in spodnjem toku je reka plovna, a zaradi pogosto nizkega vodostaja raba za transport ni razvita. Glavni krak delte v ta namen umetno poglabljajo, saj Ural tam odlaga večje količine mulja.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Yarushina, Margarita I.; Eremkina, Tatjana V.; Tockner, Klement (2009). »Ural River Basin«. V Tockner, Klement; Uehlinger, Urs; Robinson, Christopher T. (ur.). Rivers of Europe. Academic Press. ISBN 978-0-08-091908-9.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Ural v Wikimedijini zbirki