Hrvaška šahovnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ščit pečata Kraljevine Hrvaške

Hrvaška šahovnica[1] je hrvaški narodni simbol,[2] ki se pojavi na grbu Hrvaške. Kvadrati šahovnice so navadno izmenično razporejeni tako, da je kvadrat v levem zgornjem kotu rdeče barve, čeprav se je razporejenost skozi zgodovino spreminjala.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor[uredi | uredi kodo]

Hrvaška šahovnica na cerkvi sv. Lucije na Krku

Po legendi naj bi hrvaškega kralja Štefana Držislava ugrabili Benečani. Kralj je beneškega doža Petra II. Orseola izzval na partijo šaha, ki bi odločila o njegovi svobodi. Kralju je uspelo zmagati vse tri igre v partiji, v nekaterih različicah legende pa naj bi z igro pridobil še nekaj dalmacijskih mest. Šahovnico je za spomin na svojo zmago nato vključil v svoj grb. Prvi zapisi legende se pojavijo dolgo po času dogajanja, šele v času hrvaškega narodnega preporoda zaradi česar je ni mogoče jemati za historično, poleg tega pa se heraldika pojavi dolgo po smrti Štefana Držislava.[3]

Šahovnica na evharistični zvezdi v splitski krstilnici iz 11. stoletja in šahovnica na zvoniku cerkve sv. Lucije v Jurandvoru sta najzgodnejša primera hrvaške šahovnice.[4]

Fragment iz cerkve sv. Janeza Nimfskega

Šahirani vzorec je prisoten na več srednjeveških hrvaški cerkvah, med drugimi tudi na cerkvi sv. Janeza Nimfskega v Pulju, cerkvi sv. Vida na gradu Kaštel in cerkvi sv. Janeza v Pomerju, kjer se poleg šahovnice pojavi tudi hrvaški preplet.[5]

Heraldična uporaba[uredi | uredi kodo]

Prva znana upodobitev heraldične hrvaške šahovnice v Innsbrucku (1495).

Eden najstarejših upodobitev grba hrvaškega kraljestva iz leta 1495 se nahaja v Innsbrucku v Avstriji na sprednji strani tempeljske dvorane na Herzog-Friedrichstrasse 35. Predvideva se, da je nastanek hrvaškega grba spodbudil cesar Maksimilijan I., iz časa katerega izvira grb Innsbrucka in še nekaj drugih grbov v današnji Avstriji in Nemčiji.[6][7]

Po vsej verjetnosti se je veliko hrvaških grbov habsburških vladarjev ohranilo zahvaljujoč Bratislavskemu miru, ki je habsburžanom v primeru izumrtja moške linije Jageloncev obljubljal trajno oblast nad Ogrsko pod krono katere je bila tudi Kraljevina Hrvaška, zatorej ni presenetljivo, da je hrvaški grb, če ni obstajal že prej, dal narediti prav Maksimilijan. Habsburžani so hrvaški kralji postali šele nekaj desetletij kasneje, z izvolitvijo v Cetinu leta 1527, zato je bolj verjetno, da so pred tem vladajoči Jagelonci že uporabljali šahirani grb.

V katedrali Marijinega vnebovzetja v Senju se nahaja relief iz leta 1491, ki prikazuje grb hrvaškega plemiča Ludvika Petrovića, ki vsebuje hrvaško šahovnico s kvadrati v razmerju 5x5 oz. 5x6.[8]

Na denarju, ki ga je dal med leti 1472 in 1475 narediti Nikolaj Iloški, se pojavi grb z rombastim karirastim vzorcem, vendar gre verjetno za grb oglejskega patriarha Ludvika Teškega.[9]

V nekaterih interpretacijah je omenjeno, da bela barva označuje Belo ter rdeča Rdečo Hrvaško. Obstaja tudi prepričanje o pomenu barve prvega polja v grbu, po katerem prvo belo polje predstavlja neodvisnost Hrvaške, prvo rdeče polje pa njen podrejen položaj, vendar gre za prepričanje novejšega časa in nima nobene potrditve v prejšnjem izročilu in zgodovinskih dokazih.[10][11]

Druga uporaba[uredi | uredi kodo]

MiG-21A hrvaških zračnih sil v barvah hrvaške šahovnice.

Hrvaška šahovnica je zelo značilna za različne drese in kape, ki jih nosijo hrvaški športni navijači, prav tako pa je šahovnico mogoče zaslediti kot okras več turističnih spominkov. Pojavi se tudi na hrbtni strani hrvaških evrokovancev.[12]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Grb šlezijske Vojvodine Jawor je le en primer hrvaške šahovnice v zahodnoslovanski heraldiki.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »šahovnica - Hrvatski jezični portal - Znanje«. Pridobljeno 20. julija 2017.
  2. »GRBOVI I DRESOVI EURA Kako je šahovnica postala simbol Hrvatske«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. julija 2017. Pridobljeno 20. julija 2017.
  3. »Legende o hrvatskom grbu - Povijest.hr«. Pridobljeno 20. julija 2017.
  4. Jonas Frykman; Gösta Arvastson (1995). Bjarne Stoklund (ur.). Ethnologia Europaea. Zv. 25–26. Museum Tusculanum Press. str. 78. ISBN 9788772893426. Pridobljeno 4. februarja 2013.
  5. Belošević, Nikolina (2021). »Pluteji centrične kompozicije kao polazište za identifikaciju nove klesarske radionice u Istri« [Plutei with Centric Composition: A Starting Point in Identifying a New Stone Carving Workshop in Istria]. Ars Adriatica (v hrvaščini). University of Zadar. 11 (11): 51. doi:10.15291/aa.3555. ISSN 1848-7459. S2CID 247905320. Pridobljeno 17. januarja 2023.
  6. Hye, Franz-Heinz (30. november 1993). »Prilog povijesti državnog grba Hrvatske i njegov najstariji prikaz u Innsbrucku«. Arhivski vjesnik (36): 131–147. Pridobljeno 20. julija 2017.
  7. »Knjižnice grada Zagreba - Hrvatski nacionalni simboli«. Pridobljeno 20. julija 2017.
  8. Ibler, Mladen (2002). »Hrvatski grb iz frankopanskog Senja u Švedskoj« [The Croatian coat of arms - from Frankopan Senj to Sweden]. The Anthology of Senj (v hrvaščini). City Museum Senj - Senj Museum Society. 29 (1): 109. ISSN 0582-673X.
  9. Sulejmanagić, Amer (2020). »Prilog istraživanju grbova Iločkih – razvoj, osobitosti i mijene« [A Contribution to the Research of the Coats of Arms of the Újlaki (Iločki) Family – Development, Specificities and Changes]. Scrinia Slavonica. Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja. 20 (1): 60. ISSN 1848-9109.
  10. »Flags Symbolizing Hatred - Journey East«. 14. december 2009. Pridobljeno 20. julija 2017.
  11. »THE STORY BEHIND THE CHECKERS (AND A FEW LINES ON EMBLEMS AS WELL)«. Pridobljeno 20. julija 2017.
  12. »Designs of Croatian national sides of euro and cent coins presented«. 4. februar 2022. Pridobljeno 10. oktobra 2023.