Božidar Jakac
Božidar Jakac | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | 16. julij 1899[1][2][…] Novo mesto |
Smrt | 20. november 1989[4][3][5] (90 let) ali 12. november 1989[6] (90 let) Ljubljana |
Narodnost | ![]() |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Poklic | fotograf, grafični oblikovalec, slikar, tiskarski grafik, partizan, politik, grafik, filmski ustvarjalec, učitelj umetnosti |
Poznan po | Slikarstvo Grafika |
Gibanje | Novomeška pomlad |
Nagrade | Prešernova nagrada (1947) Župančičeva nagrada (1965) |
Podpis | ![]() |
Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik, * 16. julij 1899, Novo mesto, † 20. november 1989, Ljubljana.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Anton_Jan%C5%A1a_1973_Yugoslavia_stamp.jpg/153px-Anton_Jan%C5%A1a_1973_Yugoslavia_stamp.jpg)
V matični knjigi je vpisan kot Teodor Jakac. Rodil se je očetu Antonu (po rodu iz Istre) in materi Jožici (rojena Colarič). Po prvi svetovni vojni je Jakac študiral v Pragi. Postal je eden izmed nosilcev novomeške pomladi, naprednega književno-likovnega gibanja. Delal je kot ilustrator in profesor risanja, kasneje pa je postal samostojni umetnik. Veliko je potoval. Med drugo svetovno vojno je v partizanih deloval kot kulturnik in dogodke ohranil v številnih grafikah. Kot odposlanec se je jeseni 1943 udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in AVNOJ-a v Jajcu. Na ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti (AUU) je kot njen (so)ustanovitelj in redni profesor med letoma 1945 in 1961 poučeval grafiko. Bil je prvi, vsega skupaj pa kar trikrat rektor akademije.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Bo%C5%BEidar_Jakac_portraits_Peter_II_of_Yugoslavia_in_1934_at_Bled.jpg/250px-Bo%C5%BEidar_Jakac_portraits_Peter_II_of_Yugoslavia_in_1934_at_Bled.jpg)
Uvrščamo ga tudi med pionirje slovenskega filma, saj je v črnobeli tehniki posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in postal s tem prvi slovenski mojster kamere. Bil je tudi pobudnik Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani.
Jakca v njegovi zgodnji dobi uvrščamo med slovenske ekspresioniste. Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu. Zapustil je ogromen opus.
Leta 1947 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado, 1949 pa so ga sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Zapuščina[uredi | uredi kodo]
Njegovo ime nosijo mnoge ustanove:
- Osnovna šola Božidarja Jakca, Ljubljana
- Galerija Božidar Jakac
- Galerija Jakčev dom v Novem mestu
- Galerija Božidar Jakac v Padni
- Kulturni dom Božidar Jakac v Padni
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Benezit Dictionary of Artists — OUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
- ↑ 3,0 3,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
- ↑ Arhiv likovne umetnosti — 2003.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Božidar Jakac Arhivirano 2004-10-17 na Wayback Machine.
- gremoVEN.com - Galerija Božidar Jakac
- Dokumentarec RTV Slovenija - Pogled na... Božidar Jakac: Koncert
- Rojeni leta 1899
- Umrli leta 1989
- Prešernovi nagrajenci
- Slovenski akademiki
- Slovenski partizani
- Župančičevi nagrajenci
- Slovenski grafiki
- Slovenski slikarji
- Veterani druge svetovne vojne
- Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Člani Agitacijsko-propagandnega odseka Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda
- Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
- Novomeščani
- Trdinovi nagrajenci
- Ljudje, po katerih so poimenovali ulico