Električni tok
| Električni tok | |
|---|---|
 Enostavno električno vezje, kjer tok predstavlja črka i. Razmerje med napetostjo (U), uporom (R) in tokom (I) je U=IR; to je znano kot Ohmov zakon. | |
Splošne oznake | I |
| Enota SI | amper |
Izpeljava iz drugih količin | |
| Razsežnost | |
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku. Električni tok je definiran kot količina naboja, ki v danem časovnem intervalu preteče skozi dani presek. Mednarodni sistem enot predpisuje za merjenje električnega toka enoto amper, ki je ena osnovnih enot SI.
Električni tokovi ustvarjajo magnetna polja, ki se uporabljajo v motorjih, generatorjih, induktorjih in transformatorjih. V navadnih prevodnikih povzročajo Jouleovo segrevanje, ki ustvarja svetlobo v žarnicah z žarilno nitko. Časovno spremenljivi tokovi oddajajo elektromagnetne valove, ki se uporabljajo v telekomunikacijah za oddajanje informacij.
Merilnik za merjenje električnega toka se imenuje ampermeter.
Simbol[uredi | uredi kodo]
Običajni simbol za tok je I, ki izvira iz francoske fraze intensité du courant (jakost toka).[1][2] Jakost toka pogosto imenujemo preprosto tok.[3] Simbol I je uporabil André-Marie Ampère, po katerem je poimenovana enota za električni tok (1820).[4] Zapis je prešel iz Francije v Veliko Britanijo, kjer je postal standard. kjer vsaj ena revija ni spremenila uporabe C v I do leta 1896.[5]
Ohmov zakon[uredi | uredi kodo]
Ohmov zakon za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo V na njem:
Izmenični in enosmerni tok[uredi | uredi kodo]
V sistemih z izmeničnim tokom (AC) gibanje električnega naboja izmenično obrača smer. Izmenični tok je oblika električne energije, ki se najpogosteje dobavlja podjetjem in bivališčem. Običajna valovna oblika električnega tokokroga AC je sinusni val, čeprav nekateri uporabljajo alternativne valovne oblike, kot so trikotni ali kvadratni valovi. Primeri izmeničnega toka so tudi zvočni in radijski signali, ki se prenašajo po električnih žicah. Pomemben cilj teh uporabj je obnovitev informacij, kodiranih (ali moduliranih) na AC signal.
V nasprotju s tem se enosmerni tok (DC) nanaša na sistem, v katerem se električni naboj giblje samo v eno smer. Enosmerni tok proizvajajo viri, kot so baterije, termoelementi, sončne celice in komutatorski električni stroji tipa dinamo. Izmenični tok se lahko pretvori v enosmerni tok z uporabo usmernika. Enosmerni tok lahko teče v prevodniku, kot je žica, lahko pa teče tudi skozi polprevodnike, izolatorje ali celo skozi vakuum, kot v elektronskih ali ionskih snopih. Staro ime za enosmerni tok je bilo galvanski tok.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ T. L. Lowe, John Rounce, Calculations for A-level Physics, p. 2, Nelson Thornes, 2002 ISBN 0-7487-6748-7.
- ↑ Howard M. Berlin, Frank C. Getz, Principles of Electronic Instrumentation and Measurement, p. 37, Merrill Pub. Co., 1988 ISBN 0-675-20449-6.
- ↑ K. S. Suresh Kumar, Electric Circuit Analysis, Pearson Education India, 2013, ISBN 9332514100, section 1.2.3 "'Current intensity' is usually referred to as 'current' itself."
- ↑ A-M Ampère, Recueil d'Observations Électro-dynamiques, p. 56, Paris: Chez Crochard Libraire 1822 (in French).
- ↑ Electric Power, vol. 6, p. 411, 1894.
- ↑ Oliver Heaviside (1894). Electrical papers. Zv. 1. Macmillan and Co. str. 283. ISBN 978-0-8218-2840-3.
- ↑ Andrew J. Robinson; Lynn Snyder-Mackler (2007). Clinical Electrophysiology: Electrotherapy and Electrophysiologic Testing (3. izd.). Lippincott Williams & Wilkins. str. 10. ISBN 978-0-7817-4484-3.
