Zvočni tlak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zvočni tlak je spreminjajoči se tlak zvočnega valovanja. Oznaka za zvočni tlak je p. S pojmom zvočni tlak je pogosto mišljena tudi amplituda tlaka v zvoku.

Dimenzija:

 dimp = [ t \cdot l \cdot t^{-2}] \;

Zvočni tlak merimo v paskalih (Pa).

Človeško uho zazna že amplitudo tlaka 0,00002 Pa oz. 20 μPa (pri frekvenci 1 kHz) kot občutek zvoka, tlak 10 Pa pa že povzroča bolečino. Občutljivost človeškega ušesa ni linearna, pri frekvencah drugačnih od 1 kHz je manjša. Človeško zaznavanje zvoka opisuje logaritemska mera raven zvočnega tlaka (angleško Sound Pressure Level, SPL). 20 μPa je v tem primeru referenčna vrednost, razlike pa opisujemo z lestvico v decibelih (20 μPa = 0 dB SPL).