Zoisova zvončnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zoisova zvončnica
Campanula zoysii.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (semenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Campanulaceae (zvončičevke)
Rod: Campanula (zvončnice)
Vrsta: C. zoysii
Znanstveno ime
Campanula zoysii
Wulfen, 1788

Zoisova zvončnica (znanstveno ime Campanula zoysii) je slovenska endemična rastlina, ki z raste le na območju Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah ter na manjšem rastišču v Trnovskem gozdu. Spada med starejše endemite.

Opis[uredi | uredi kodo]

Ta zvončnica uspeva le v skalnih razpokah, cvetovi te vrste zvončnic pa se močno ločijo od drugih predstavnic v rodu Campanula. Cvetovi so sestavljeni iz petih zraslih venčnih listov, petih čašnih listov, petih prašnikov in podrasle plodnice. Ustje cvetov pa je pri Zoisovi zvončnici tako ozko, da skozenj žuželke ne morejo priti. Za opraševanje morajo žužki tako napraviti luknjo v cvetnem košku. To je razlog, da so cvetovi odraslih rastlin skoraj vedno načeti. Navadno v skalnih razpokah najdemo le po nekaj posameznih cvetov, redkeje pa ta vrsta razvije več cvetov, ki se kot vijolična preproga prelivajo preko skal. Listi Zoisove zvončnice so majhni, gladki in okrogli in jih v času cvetenja rastline skoraj ni videti, saj je cvet včasih celo večji kot cela rastlina.

Ime je rastlina dobila po Karlu Zoisu, slovenskemu botaniku, ki je rastlino odkril in jo poslal v Celovec, kjer jo je preučil, opisal in poimenoval znan botanik Franz Xaver von Wulfen.

Oblike[uredi | uredi kodo]

Ponekod v tujini gojijo tudi belocvetno obliko C. zoysii, imenovano »Lismore Ice«, ki je bila vzgojena iz semena nabranega v Julijskih Alpah. Rastlina je veliko bolj kompaktne rasti, kot njena vijoličasta oblika. Je tudi počasneje rastoča in ima manjše liste, katerih konice so rumeno obarvane.

Ogroženost[uredi | uredi kodo]

Zoisova zvončica je v slovenski Rdeči seznam uvrščena kot neogrožena rastlina, ker spada med endemite in ker ima pri nas klasično nahajališče.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Nicholls, Graham: Dwarf campanulas, 2006

Glej tudi[uredi | uredi kodo]