Toplotna stratifikacija jezera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Zimska stagnacija)
Delno zamrznjeno jezero (zimska stagnacija)

Toplotna stratifikacija jezera (tudi termična stratifikacija jezera) je sprememba temperature na različnih globinah v jezeru. Temperaturne spremembe od sezone do sezone ustvarijo ciklični vzorec, ki se ponavlja iz leta v leto. Do toplotne stratifikacije (plastovitosti) pride zaradi fizikalno - kemičnih vplivov. Plasti vode pa se ločijo po gostoti, temperaturi, koncentraciji kisika...

Razslojevanje jezer v tri plasti[uredi | uredi kodo]

  • epilimnion - je vrhnji sloj vode. Zanj je značilna višja pH vrednost in višja koncentracija raztopljenega kisika. V poletnih mesecih je voda topla in lahko dosega visoke temperature, pozimi pa je mrzla, pri zelo nizkih temperaturah se naredi ledena plošča.
  • metalimnion - je srednji sloj vode kjer se temperatura z globino hitro znižuje (1 0C na 1m) Dejavniki ki vplivajo na globino in debelino sloja so vremenske spremembe,zemljepisna širina, okoljske razmere...Imenujemo ga tudi preskočni ali zaporni sloj (Tarman,1992)
  • hipolimnion - je globinski sloj vode. Je najhladnejša plast v poletnih mesecih in toplejša plast v zimskih mesecih. V sloju hipolimniona je toplota vode okoli 4 0C skozi celo leto.

Mešanje jezerske vode[uredi | uredi kodo]

Temperaturne spremembe neposredno vplivajo na različne značilnosti jezera. Če je temperatura nižja voda postane gostejša in obratno,če je temperatura višja voda postane manj gosta. Največjo gostoto pa voda doseže pri 4 0C. Spomladi se površinski sloj vode segreje zaradi sončnega sevanja in temperatura vode je tako na površini kot v globini enaka. Veter omogoča kroženje in mešanje jezerske vode. Površinski sloj vode se pomeša z globinsko vodo z njo pa v globino pride tudi velika količina kisika. Mešanje vode v tem času imenujemo pomladanska cirkulacija vode. Poleti sloj epilimniona doseže največjo globino. Topla voda,obilo sončne svetlobe, hranila in pomladanska cirkulacija pa zagotavljajo idealno okolje za rast alg v zgornjem sloju. Veter meša vodo, vendar pa se topla voda površinskega sloja ne more mešati s hladno gosto vodo globinskega sloja,zaradi plasti metalimnion.Voda se meša le v vrhnjem sloju - epilimnionu. Stanje v katerm so v jezeru trije sloji vode imenujemo poletna stagnacija. V jeseni ko prihaja do hlajenja površinskih slojev vode, voda postaja vse gostejša in doseže maksimalno gostoto ko temperatura pade na 4 0C. Spodnji sloji so toplejši in imajo manjšo gostoto. Gosta površinska voda tone proti dnu, s tem pa potiska spodnja lažja in toplejša sloja na površino. Ker je temperatura vode ista v vseh plasteh pa veter temeljito premeša jezersko vodo. To je jesenska cirkulacija vode. Ko se temperature površinskega sloja vode znižajo ali celo nastane led pa nastopi zimska stagnacija.

Viri[uredi | uredi kodo]

Hluszyk H.(1998),"Slovar ekologije"

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]