Zastava M76

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
M76
Zastava-M76-Full.jpg
Zastava M-76 z optiko ZRAK M-76 4x 5°10’ in bajonetom
Vrsta: ostrostrelna puška
Kraj izvora: Zastava Jugoslavije Jugoslavija
Zgodovina uporabe
V uporabi: 1976 do danes
Uporabnik: glej Uporabniki
Vojne: vojne na tleh bivše Jugoslavije, Operacija iraška svoboda
Zgodovina izdelave
Datum oblikovanja: 1975
Proizvajalec: Zastava
Število izdelanih: 15,000+
Značilnosti
Teža: 4.6 kg
Dolžina: 1135 mm
Cev:: 550 mm

Naboj: 7.92x57 mm IS Mauser
Sprožilni mehanizem: odvod smodniških plinov
Hitrost streljanja: polavtomatsko delovanje
Hitrost na ustju: 730 m/s
Efektivni doseg: 800 m z optiko[1]
Sistem polnjenja: okvir z desetimi naboji
Merki: mehanski merki 1,000 m
možno je dodati optične merke

Zastava M76 je polavtomatska ostrostrelna puška, ki je bila razvita v tovarni Crvena Zastava v začetku sedemdesetih let kot naslednica pušk M48A in M69. Narejena je bila na osnovi ruske ostrostrelske puške Dragunov SVD in manjši meri avtomatske puške Zastava M70.

Kot vse druge ostrostrelske puške, je M76 namenjena uničevanju živih ciljev na velikih razdaljah. V rokah začetnika je učinkovita do 600 m, v rokah izkušenega ostrostrelca pa vse do 1000 m.

M76 deluje na osnovi kalašnikov sistema, ki je prirejen za večjo in močnejše strelivo 7,9 mm. Orožje deluje samo v polavtomatskem načinu. Varovalka je enaka tisti na navadni kalašnikov avtomatski puški, le da ima dva položaja namesto treh (seveda brez avtomatskega streljanja) in položaja sta: zgoraj U kot ukočeno (zaklenjeno) in spodaj J kot jedinačno (polavtomatsko).

Deli ostrostrelne puške M76 so: cevi z razbijalom plamena, plinske komore z regulatorjem odvodnih plinov, zaklepišča z pištolskim ročajem in pokrovom, plinskega cilindra, mehanizma za proženje, zaklepa z nosilcem in batom, lesenih oblog, kopita, bajoneta z žlebom, v nekaterih primerih tudi nožic, optičnega merka z nosilcem, okvirja in rezervnega orodja ter pribora.

M76 uporablja naboj kalibra 7,92x57 mm (najbolj znan iz puške Mauser Kar98,ima pa več kinetične energije kot 7,62x39 mm in 5,56x45 mm skupaj!) z univerzalnim in označevalnim zrnom, izdelav v tovarni PPU (Prvi Partizan-Užice).

Za merjenje se uporablja daljnogled ON M76 sarajevske tovarne Zrak z osvetljenim križcem in 4x povečavo, a so konstruktorji obdržali oba mehanična merka. V začetku devetdesetih so na M76 nmeščali tudi daljnogled M93 (kopijo tistega na Dragunov SVD) z 6x povečavo, Na njo se pa da nastaviti tudi pasivno oziroma nočno namerilno napravo 5x80 druge generacije (deluje tako, da ponoči absorbira vso infrardečo svetlobo Lune, zvezd in drugi objektov in jo ojača do 30.000-krat) za streljanje ponoči.

Na cev je mogoče namestiti tudi dušilec, ki pa ne utiša zvoka projektila zaradi nadzvočne hitrosti zrna, ampak samo prikrije plamen na ustju cevi. Seveda je mogoče uporabiti tudi naboje z podzvočno hitrostjo, ki pa imajo zadovoljiv učinek le do 300–400 m.

Polavtomatska ostrostrelska puška M76 je bila uporabljena v spopadih na prostoru bivše SFRJ z zadovoljivim učinkom (še posebej v pouličnih bojih-Karlovac, Derventa, Sarajevo...). Kot vsa orožja kalašnikov sistema se je izkazala za zelo enostavno in zanesljivo ter robustno. A so na dan prišle tudi njene napake, kot so daljnogled z premalim dosegom in neergonomska varovalka. Na srečo je relativno natančna (okoli 1,5 MOA).

Naslednica puške M76 je Zastava M91, ki ima močnejši daljnogled, kopito zelo podobno tistemu na Dragunovu SVD in šibkejše strelivo 7,62x54R mm.

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sniper rifle: Maximum effective range
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Current Armed Forces Sniper Rifles
  3. ^ Jones, Richard D. Jane's Infantry Weapons 2009/2010. Jane's Information Group; 35 edition (January 27, 2009). ISBN 978-0-7106-2869-5.

Zunanje povezave (v tujih jezikih)[uredi | uredi kodo]