Zanikanje globalnega segrevanja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zanikanje globalnega segrevanja je zanikanje ali omalovaževanje trenutnih podnebnih sprememb oziroma katerega od njihovih vidikov, obstoj katerih je sicer znanstveni konsenz.[1][2] Ponavadi je zanikanje ideološko ali komercialno motivirano[3] in je pogosto povezano z energijskimi korporacijami.[4][5]

Organiziranje zanikanja[uredi | uredi kodo]

V ozadju organizacij zanikovalcev globalnega segrevanja so korporacije, industrija fosilnih goriv in konzervativne skupine, ki financiranjo konzervativne možganske truste in pa skupine zanikovalcev v ospredju. Le-te preko medijev, politikov in blogov povzročijo nenehno prisotnost svojih idej v javnosti. Posledično omogočajo nastanek neprofitnih organizacij in gibanj zanikovalcev, ki jih še dodatno podpirajo.[6]

Zanikanje v zasebnem sektorju[uredi | uredi kodo]

Anonimni milijarderji so med 2002 in 2010 več kot stotim skupinam zanikovalcev globalnega segrevanja donirali 118 milijonov dolarjev, kar je sprožilo dvome o znanstvenosti le-teh gibanj.[7][8]

Zanikovalci[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Republika Slovenija je zavezujoča podpisnica Kyotskega protokola,[9] Slovensko meteorološko društvo pa smatra globalno segrevanje za znanstveno dejstvo.[10] V slovenskem osnovnem izobraževanju se globalno segrevanje poučuje kot dejstvo.[11][12]

Vodilni zanikovalec globalnega segrevanja v Sloveniji je matematik Mišo Alkalaj, avtor knjig Podnebna prevara in Zelene laži.[13][14]

Združene države Amerike[uredi | uredi kodo]

V Združenih državah Amerike je zanikanje globalnega segrevanja v politiki zelo razširjeno: okoli 55 odstotkov članov trenutnega zveznega kongresa zanika globalno segrevanje.[15]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ James Lawrence Powell. "Znanost in globalno segrevanje" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  2. ^ James Lawrence Powell. "Zakaj zanikovalci globalnega segrevanja nimajo znanstvene verodostojnosti - tortni diagram" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  3. ^ Naomi Klein. "Kapitalizem proti globalnemu segrevanju" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  4. ^ David Adam. "The Guardian - Naftna podjetja financirajo zanikanje globalnega segrevanja" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  5. ^ CAP Action War Room. "The Guardian - Podporniki protiznanstvenih zanikovalcev podnebnih sprememb" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  6. ^ Dryzek, John S.; Norgaard, Richard B.; Schlosberg, David; Dunlap, Riley E.; McCright, Aaron (18. avgust 2011). "Organizirano zanikanje klimatskih sprememb". Oxfordski učbenik klimatskih sprememb in družbe (angleščina). Oxford: Oxford University Press. str. 144–160. Pridobljeno dne 2. avgust 2013. 
  7. ^ Suzanne Goldenberg. "Skrivno financiranje je pomagalo zgraditi veliko mrežo organizacij za zanikanje globalnega segrevanja" (angleščina). The Guardian. Pridobljeno dne 2. avgust 2013. 
  8. ^ Suzanne Goldenberg. "DonorsTrust financira mreže zanikovalcev globalnega segrevanja" (angleščina). The Guardian. Pridobljeno dne 2. avgust 2013. 
  9. ^ "Stanje ratifikacije Kyotskega protokola" (angleščina). Združeni narodi. Pridobljeno dne 2. avgust 2013. 
  10. ^ Slovensko meteorološko društvo. "Stališče Slovenskega meteorološkega društva o podnebnih spremembah" (slovenščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  11. ^ Kuzma, Martina. "Osveščanje učencev 4. in 5. razredov o problematiki globalnega segrevanja" (slovenščina). Pridobljeno dne 3. avgust 2013. 
  12. ^ Paulič, Metka. "Integracija učnih vsebin o globalnem segrevanju ozračja v pouk naravoslovja in tehnike" (slovenščina). Pridobljeno dne 3. avgust 2013. 
  13. ^ Srdjan Cvjetović. "Zelene laži" (slovenščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  14. ^ Luka Omladič. "Kaj govori Mišo Alkalaj" (slovenščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  15. ^ "Združba protiznanstvenih zanikovalcev globalnega segrevanja v zakonodajnih telesih" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013.