Zakon o ohranitvi naboja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.

Skupna količina električnega naboja, količina pozitivnega naboja minus količina negativnega naboja v Vesolju, se ohranja. Prvi je načelo zapisal Benjamin Franklin leta 1747.

Zakon o ohranitvi naboja je fizikalni zakon, ki pravi, da je sprememba v količini električnega naboja v dani prostornini prostora enaka količini naboja, ki teče v prostor minus količina naboja, ki teče iz prostora.

Z vektorsko analizo se lahko zakon izrazi s pomočjo gostote naboja \rho\, (v coulombih na kubični meter C/m3) in gostoto električnega toka \mathbf{j}\, (v amperih na kvadratni meter (A/m2):

 \frac{\partial \rho} {\partial t} + \nabla \cdot \mathbf{j} = 0 \!\, .

Člen na levi strani je stopnja spremembe gostote naboja \rho\, v točki. Člen na desni je divergenca gostote toka \mathbf{j}\,. Enačba izenačuje dva faktorja in pravi, da je edin način za spremembo gostote naboja v točki sprememba toka v ali iz točke. Ta izjava je enakovredna ohranitvi četverca toka.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]