Zajem
Zájem (gen. zájma) je bila v fevdalizmu podelitev zemlje drugemu, pri kateri si je podelitelj pridržal nekatere dele lastninske pravice.[1] Zajem torej lahko opredelimo kot najširšo oznako za pravno razmerje, v katerem je nekdo prepustil drugemu kakorkoli omejeno pravico na stvari.[2] Zajmi so bili lahko dedni ali začasni, plačljivi ali brezplačni, svobodni in nesvobodni, lahko so se stopnjevali in so zato prispevali k drobitvi enotnosti lastnine.[1] V fevdalizmu so sicer prevladovali nesvobodni zajmi, oblika svobodnega zajma pa je bila fevd.[3]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Vilfan, Sergij (1991). Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Str. 48.
- ↑ Blaznik, Pavle et al (1970). Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: zv. Druz̆bena razmerja in gibanja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Institut za zgodovino. Str. 406.
- ↑ Vilfan, Sergij (1991). Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Str. 49.