Zaščita pred izpostavitvijo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zaščita pred izpostavitvijo ali preekspozicijska profilaksa (PrEP) pomeni zdravstveni ukrep, ki se uporabi pred izpostavitvijo osebe povzročitelju bolezni, z namenom preprečitve okužbe.

Malarija[uredi | uredi kodo]

Osebam, ki potujejo v dežele z veliko razširjenostjo malarije, se priporoča zaščita pred izpostavitvijo v obliki zdravil, ki jih je treba začeti jemati že pred potovanjem, ter z njihovim uživanjem nadaljevati med potovanjem in še nekaj časa po vrnitvi. Zdravila, ki so priporočena, so odvisna od same ciljne države, sicer pa se za zaščito uporabljajo[1]:

Zdravilo Prednosti Slabosti
Atovakvon/progvanil * začeti ga je treba jemati le 1 do 2 dneva pred potovanjem
* jemlje se le še 7 dni po koncu potovanja
* zdravilo se dobro prenaša, neželeni učinki so redki
* na voljo so tudi tablete za otroke
* ni primeren za nosečnice in doječe matere
* ni primeren za bolnike s hudo ledvično okvaro
* dražji od večine drugih zdravil
* vsakodnevno jemanje
Klorokin * jemlje se le enkrat tedensko, zato je primernejši tudi za daljša potovanja
* nekateri že uživajo hidroksiklorokin zaradi revmatske bolezni; potemtakem zaščita z dodatnim zdravilom ni potrebna
* lahko se uživa skozi vsa tri trimesečja nosečnosti
* ni učinkovit v predelih s povzročiteljem, odpornim proti klorokinu ali meflokinu
* poslabša lahko luskavico
* zdravilo je treba začeti jemati že 1 do 2 tedna pred potovanjem in z uporabo nadaljevati še 4 tedne po vrnitvi
Doksiciklin * poceni
* začeti ga je treba jemati le 1 do 2 dneva pred potovanjem
* nekateri že uživajo doksiciklin zaradi aknavosti; potemtakem zaščita z dodatnim zdravilom ni potrebna
* ščiti tudi pred nekaterimi drugimi okužbami, na primer pred rikeciozo in leptospirozo
* ni primeren za nosečnice in otroke, mlajše od 8 let
* jemati ga je treba vsakodnevno ter še 4 tedne po vrnitvi s potovanja
* pri ženskah poveča tveganje za glivično nožnično okužbo
*lahko povzroči preobčutljivost na sončno svetlobo
* pojavi se lahko slabost
Meflokin * uporablja se enkrat tedensko
* primeren je tudi za nosečnice
* ni učinkovit v predelih s povzročiteljem, odpornim proti meflokinu
* ni primeren za bolnike z določenimi psihiatričnimi motnjami, napadi krčev in motnjami srčnega prevajanja
* zdravilo je treba začeti jemati že 2 tedna pred potovanjem in z uporabo nadaljevati še 4 tedne po vrnitvi
Primakin * najučinkovitejše zdravilo proti P. vivax (primeren za območja, kjer ta vrsta plazmodija prevladuje)
* začeti ga je treba jemati le 1 do 2 dneva pred potovanjem
* jemlje se le še 7 dni po koncu potovanja
* ni primeren za bolnike s pomanjanjem glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze
* ni primeren za nosečnice in doječe matere (razen če je pri otroku opravljen test na glukoza-6-fosfat-dehidrogenazo)
* vsakodnevno jemanje zdravila
* pojavi se lahko slabost

HIV[uredi | uredi kodo]

V povezavi s HIV-om pomeni aplikacijo protiretrovirusnih zdravil, preden je oseba izpostavljena okužbi z virusom HIV.[2] Randomizirane klinične raziskave so namreč pokazale, da se je pri neokuženih osebah s tveganim vedenjem za okužbo z virusom HIV (osebe, ki nudijo spolne usluge, serološko neskladni pari – pari, kjer je le ena oseba okužena z virusom HIV), ki so redno vsakodnevno uživale kombinirano zdravilo s tenofovirjem in emtricitabinom, tveganje za okužbo značilno zmanjšalo (za 44 % v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, za 63 do 73 % v skupini serodiskordantnih parov). Vendar je pred morebitno uvedbo take zaščite pred izpostavitvijo treba razjasniti še vrsto vprašanj, predvsem kakšno je tveganje za pojav sevov virusa HIV, odpornega proti protivirusnim zdravilom. V študijah, izvedenih v Južni Afriki, je tudi uporaba vaginalnega gela s tenofovirjem pokazala zmanjšanje tveganja za okužbo s HIV-om, in sicer za 39 do 54 %, odvisno od pogostnosti uporabe gela.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ CDC: Choosing a Drug to Prevent Malaria. Dostopno na: http://www.cdc.gov/malaria/travelers/drugs.html, vpogled: 30. 7. 2012.
  2. ^ Glossary of HIV/AIDS-Related Terms, oktober 2011, 7. izdaja. Dostopno na: http://www.aidsinfo.nih.gov/contentfiles/GlossaryHIVrelatedTerms_English.pdf, vpogled: 30. 7. 2012.
  3. ^ Matičič M.: Pogoste indikacije za protivirusno kemoprofilakso.Infektološki simpozij 2012, marec 2012: 235–248.