ZU-23-2
| ZU-23-2 | |
|---|---|
 ZU-23-2 | |
| Vrsta | protiletalski top[d] |
| Država izvora | Sovjetska zveza |
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | 1960 – Danes |
| Zgodovina izdelave | |
| Konstruktor | KBP[d] |
| Leto zasnove | 1960 |
| V proizvodnji | 1960 - danes |
| Značilnosti | |
| Teža | 00,95 ton |
| Dolžina | 4,57 m (10 ft) |
| Dolžina cevi | 2,008 m (79,1 in) (87,3 kalibrov) |
| Širina | 2,88 m (9 ft 5 in) |
| Višina | 1,22 m (4 ft) |
| Posadka | 6 |
| Granata | 23×152mm[d] in 23 mm HE/I[d][1] |
| Kaliber | 23 mm |
| Bočni nagib | 360° |
| Hitrost streljanja | 2000 nabojev/minuto (največ), 400 nabojev/minuto (v praksi) |
| Učinkoviti domet | 2,5 km (2 mi) |
ZU-23-2, (rusko ЗУ-23-2, GRAU oznaka:2A13), tudi samo ZU-23 je sovjetski 2-cevni 23mm vlečni protiletalski top, ki so ga razvili v 1950ih. ZU je okrajšava za" Зенитная Установка" - protiletalska naprava[2]- Rusi označujejo protiletalske topove kot "zenitne".
Top je bil namenen uničevanju nizkoletečih tarč do razdalje 2,5 kilometrov, lahko se je uporabljal tudi proti oklepnim vozilom. Zgradili so okrog 140 tisoč ZU-23-2.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Hogg I. V. Twentieth-Century Artillery — Friedman/Fairfax Publishers, 2000. — str. 104. — ISBN 978-1-58663-299-1
- ↑ http://articles.janes.com/articles/Janes-Land-Based-Air-Defence/ZU-23-2-Russian-Federation.html
Bibliografija[uredi | uredi kodo]
- Koll, Christian (2009). Soviet Cannon - A Comprehensive Study of Soviet Arms and Ammunition in Calibres 12.7mm to 57mm. Austria: Koll. str. 195. ISBN 978-3-200-01445-9.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: ZU-23-2
