Združeni arabski emirati

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani ZAE)
Združeni arabski emirati
ٱلْإِمَارَاتُ ٱلْعَرَبِيَّةُ ٱلْمُتَّحِدَةُ (arabsko)
al-ʾImārāt al-ʿArabīyah al-Muttaḥidah
Grb
Geslo: الله الوطن الرئيس (»Bog, narod, predsednik«)
God, Nation, President
Himna: عيشي بلادي
"Īšiy Bilādī"
"Naj živi moja dežela"
Lega Združenih arabskih emiratov na Arabskem polotoku
Lega Združenih arabskih emiratov na Arabskem polotoku
Glavno mestoAbu Dabi
24°28′N 54°22′E / 24.467°N 54.367°E / 24.467; 54.367
Največje mestoDubaj
25°15′N 55°18′E / 25.250°N 55.300°E / 25.250; 55.300
Uradni jezikiarabščina[1]
Skupni jezikiangleščina[2]
Etnične skupine
(2020)[3] [4]
  • 35,0 % Indijci
  • 15,0 % Pakistanci
  • 15,0 % Emiratčani
  • 11,0 % Bangladeševci
  • 7,0 % Filipinci
  • 4,3 % Egipčani
  • 3,0 % Šrilančani
  • 2,6 % Nepalci
  • 1,0 % Indonezijci
Religija
(Emiratčan[5])
VladaFederalna islamska parlamentarna volilna pol-ustavna monarhija[6][7][8]
• Predsednik
Mohamed bin Zajed al Nahjan[9]
• Podpredsednik in predsednik vlade
Mohammed bin Rašid al Maktoum
Zakonodajalec
  • Zvezni vrhovni svet
  • Zvezni državni svet
Ustanovitev
1708
• Šardža
1727
• Abu Dabi
1761
1768
• Adžman
1816
• Dubaj
1833
• Fudžajra
1879
• Neodvisnost od Združenega kraljestva in Držav premirja
2. december 1971
• Sprejem v Združene narode
9. december 1971
• Sprejem emirata Ras Al Khaimah v ZAE
10. februar 1972
Površina
• skupaj
83.600 km2 (114.)
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2020
9.282.410[10] (92.)
• popis 2005
4.106.427
• gostota
121/km2 (110.)
BDP (ocena 2022)
• skupaj (nominal.)
Rast 501,4 mrd USD[11] (32.)
• skupaj (PKM)
Rast 779,2 mrd USD[11] (34.)
• na preb. (nominal.)
Rast 50.349 USD[11] (21.)
• na preb. (PKM)
Rast 78.255 USD[11] (6.)
Gini (2018)26,0[12]
nizek
HDI (2021)Rast 0,911[13]
zelo visok · 26.
ValutaDirham ZAE (AED)
Časovni pasUTC +04:00 (Standardni čas Združenih arabskih emiratov)
Format datumadd/mm/yyyy
Stran vožnjeright
Klicna koda+971
Internetna domena

Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom.

Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain. Vsakemu emiratu vlada emir in emirji skupaj sestavljajo Zvezni vrhovni svet. V praksi je predsednik emir Abu Dabija, emir Dubaja pa je podpredsednik in ministrski predsednik.[14] Leta 2013 je imela država 9,2 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 1,4 milijonov državljanov Emiratov, 7,8 milijonov pa izseljencev.[15][16][17] Leta 2020 so imeli Združeni arabski emirati prebivalstvo okrog 9,9 milijonov.[18]

Združeni arabski emirati so bili naseljeni več kot 125.000 let. Bili so trgovsko stičišče več civilizacij, med drugim Mezopotamije, Perzije in Indije.[19]

Državna vera je islam, uradni jezik pa arabščina. Združeni arabski emirati imajo šeste največje naftne rezerve in sedme največje zaloge zemeljskega plina na svetu.[20][21] Zajed bin Sultan Al Nahjan, vladar Abu Dabija in prvi predsednik države je nadziral razvoj Emiratov z investiranjem prihodkov od nafte v zdravstvo, šolstvo in infrastrukturo.[22] Združeni arabski emirati imajo najbolj diverzificirano gospodarstvo med vsemi državami članicami Zalivskega sveta za sodelovanje.[23] V 21. stoletju je država postala manj odvisna od nafte in zemeljskega plina in se gospodarsko osredotoča na turizem in posel. Vlada ne pobira dohodnine, obstaja pa davek na dobiček in leta 2018 je bil uveden 5 % davek na dodano vrednost.[24]

Skupine za človekove pravice, kot je Amnesty International, Freedom House in Human Rights Watch so imele Združene arabske emirate za podstandardne na področju človekovih pravic, saj so državljani, ki kritizirajo režim, zaprti in mučeni, njihove družine pa nadlegovane s strani aparata državne varnosti, s primeri prisilnih izginotij.[25][26] Posamezne svoboščine, kot so svoboda zbiranja, združevanja, tiska, izražanja in vere so prav tako resno zatirane.[27]

Združeni arabski emirati veljajo za srednjo silo. So članica Združenih narodov, Arabske lige, Organizacije za islamsko sodelovanje, Organizacije držav izvoznic nafte, Gibanja neuvrščenih in Zalivskega sveta za sodelovanje. S 1. januarjem 2024 so Emirati tudi član mednarodnega gospodarskega združenja BRICS.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Človeški naselitvi lahko sledimo nazaj do pojava anatomsko sodobnih ljudi iz Afrike okrog 124.000 let pred našim štetjem skozi najdbe na najdišču Faja-2 v Mleihi, Šardža. Med grobišči iz neolitika in bronaste dobe je tudi Džebel Buhais, najstarejše celinsko grobišče v Združenih arabskih emiratih. Sumerci so območje imenovali Magan in v času bronaste dobe je bila v obdobju Um al Nam na tem območju cvetoča trgovska kultura, ki je trgovala med dolino Inda, Bahrajnom in Mezopotamijo, pa tudi Iranom, Baktrijo ter Levantom. V naslednjem obdobju Vadi Suk in treh železnih dobah se pojavi nomadstvo, pa tudi razvoj upravljanja z vodo in namakalnih sistemov, ki so podpirali človeško naseljevanje, tako na obali, kot tudi v notranjosti. Islamsko obdobje v ZAE sega nazaj do izgona Sasanidov in poznejše bitke v Dibi. Trgovska zgodovina ZAE je vodila do nastanka Džulfarja, v današnjem emiratu Ras al Hajma, kot regionalnega trgovskega in pomorskega središča. Pomorska nadvlada nad Perzijskim zalivom s strani ZAE trgovcev je vodila do sporov z evropskimi silami, vključno s Portugalskim in Britanskim imperijem.[19]

Po desetletjih pomorskih sporov so obalni emirati s podpisom Splošne pomorske pogodbe z Britanci leta 1820 (ratificirana 1853 in še enkrat 1892) postali znani kot Države premirja in postali britanski protektorat. Ta ureditev se je končala z neodvisnostjo in ustanovitvijo Združenih arabskih emiratov 2. decembra 1971 po britanskem umiku od pogodbenih obveznosti. Šest emiratov se je pridružilo ZAE leta 1971, sedmi, Ras al Hajma pa se je pridružil federaciji 10. februarja 1972.[28]

Na obalnem pasu današnjih Združenih arabskih emiratov so živela arabska plemena, ki so jih vodili šejki (starešine). Ta plemena so živela ob južni obali Perzijskega zaliva in severozahodni obali Omanskega zaliva.

  • Leto 630 Območje Združenih arabskih emiratov zavzame islam.
  • 15. stol ZAE postanejo del Portugalskega imperija.
  • 16. stol Združeni arabski emirati preidejo pod Osmansko cesarstvo
  • 19. stol Območje zavzame Britanski imperij.
  • Leta 1853 je bila podpisana pogodba z Veliko Britanijo, pod katero naj bi s šejki vzpostavili »večno pomorsko premirje«. Takrat so nastale Trucial States, ki so bile sestavljene iz današnjih emiratov.
  • Leta 1892 pride do nove pogodbe, ki preoblikuje perpetualne države v britanski protektorat.
  • Leta 1971 1. decembra je Britanska vlada prekinila protektorat. Naslednjega dne, 2. decembra se združijo vsi emirati v državo Združeni arabski emirati.
  • 1990-1991 Združeni arabski emirati so sodelovali v prvi zalivski vojni.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Združeni arabski emirati so na Bližnjem vzhodu in mejijo na Omanski in Perzijski zaliv, med Omanom in Savdsko Arabijo. So na strateški lokaciji rahlo južno od Hormuške ožine, ključne transportne točke za svetovno nafto.[29]

Perzijski zaliv ima veliko otokov in precej razčlenjeno obalo. Skoraj celotno površino države pokriva puščava. Samo na vzhodnem koncu države je gorovje Hadžar (Hadžar v arabščini pomeni »skalne gore«). Na jugu in zahodu glavnega mesta Abu Dabi, je puščava Rub' al-Khali. Puščavski predel mesta Abu Dabi obsega dve glavni oazi z ustreznimi količinami podzemne vode za stalna naselja in poljedelstvo. Tukaj rastejo pravi datljevec, akacija in evkaliptova drevesa. V puščavi je rastlinstvo zelo redko in je sestavljeno iz trav in trnja. Domorodno živalstvo je skoraj izumrlo zaradi intenzivnega lova. Obalne ribe in sesalci so predvsem skuše, ostriž in tuna, kakor tudi morski psi in kiti.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje Združenih arabskih emiratov je subtropsko in sušno z milimi zimami in vročimi poletji. V juliju in avgustu temperatura na obali lahko doseže tudi 48 °C in takrat piha tudi vlažen jugovzhodni veter, poznan kot Šarki. Januarja in februarja pa temperatura doseže 10 °C. V ZAE le malokrat dežuje. Obala je nagnjena k občasnim, ampak silnim nevihtam prahu, ki lahko močno zmanjšajo vidljivost. ZAE nima rek, ampak so značilni vadi, ki označujejo suho rečno dolino.

Politični opis[uredi | uredi kodo]

Združeni arabski emirati so absolutna federalna monarhija. Predsednika federacije imenuje Vrhovni svet federacije, ki ga sestavljajo emirji (knezi), voditelji vsakega od sedmih posameznih emiratov (kneževin).

Državo sestavlja sedem emiratov:

Glavno mesto je Abu Dabi (872.700 prebivalcev), največje mesto pa je Dubaj (2.100.000 prebivalcev).

Združeni arabski emirati imajo razmeroma liberalne zakone in so pravna država. Sistem zveznega sodišča se uporablja v vseh emiratih, razen v emiratih v Dubaju in Ras al-Hajmanu, ki niso v celoti vključeni v zvezni sodni sistem. ZAE je doživela obdobje liberalizacije in posodobitve v času vladavine Sultana Al Nahjana. ZAE so del Sveta za sodelovanje arabskih zalivskih držav. ZAE so davčna oaza, kar pomeni, da so država, ki ima ohlapno zakonodajo in je slepa za kriminalno poreklo denarja. Nacionalna valuta države je dirham.

ZAE štejejo 9,3 milijonov prebivalcev, gostota poseljenosti pa je 99/km², od katerih je manj kot 20 % državljanov Združenih arabskih emiratov. Večina prebivalstva sestavljajo izseljenci: 23 % iranskih izseljencev, medtem ko približno 50 % jih je iz Indije. Je tudi vedno večja prisotnost Evropejcev in prebivalcev iz drugih delov Azije. V Združenih arabskih emiratih je veliko Pakistancev, ampak je tudi velik delež prebivalstva iz Egipta, Somalije in Sudana ter iz Maroka. Približno 88 % prebivalstva ZAE živi v urbanskih območjih. Preostalih 12 % prebivalstva živi v majhnih vaseh, ki so raztresene po vsej državi ali ob naftnih poljih v puščavi.

Uradni jezik je arabščina, ki je semitski jezik. Islam je uradna vera države. 76 % celotnega prebivalstva je islamske vere, 8 % je krščanske vere, medtem ko je 15 % ljudi druge veroizpovedi. Državna himna je Ishy Bilady.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

ZAE ima odprto gospodarstvo, s šestim največjim dohodkom na prebivalca na svetu. Izvoz surove nafte in zemeljskega plina, imata pomembno vlogo v gospodarstvu države, še posebej v emiratu Abu Dabi. Več kot 85 % gospodarstva Združenih arabskih emiratov temelji na izvozu naravnih virov. Prva naftna družba je izvozila prvo pošiljko nafte iz Abu Dabija v letu 1962. Prihodki nafte so se sčasoma povečali. Vladar Abu Dabija, šejk Zajed bin Sultan Al Nahjan, je s pridobljenim denarjem vzpostavil širok program za gradnjo šol, stanovanj, bolnišnic in cest.

Industrija

Kovinska industrija (predvsem aluminij, jeklo, železo), skupaj s tekstilnim sektorjem se zelo hitro razvijata in napoveduje se, da bosta v naslednjih 40-60 letih prehitela naftne prihodke in izvoz zemeljskega plina. V 19. in 20. stoletju je bila trgovina biserov pomemben vir prihodkov za ZAE. Turistični sektor je zelo pomemben, saj je prispeval k temu, da je državna vlada investirala v zelo drago infrastrukturo, ki vključuje tudi Burdž Kalifa, najvišjo stavbo na svetu, Dubajsko mednarodno letališče, ki je najdražje letališče na svetu ter tri Palm Islands, največje umetne otoke na svetu. Drugi projekti so Dubai Mall, največji nakupovalni center in umetni arhipelag, imenovan The World. Turistična industrija zelo hitro raste v Dubaju. Tam gradijo Dubailand, ki naj bi postal največji zabaviščni park na svetu. Vendar pa je glavna skrb, da lahko ta gradbeni razcvet ustvari krizo državnega proračuna, kot se je zgodilo v Dubaju, kjer so lokalne banke pred kratkim odločile, da bodo krčile posojila. To je vplivalo na trg nepremičnin v Dubaju.

Glavni uvoz Združenih arabskih emiratov so industrijski proizvodi, stroji, oprema in vozila.

Kmetijstvo

Kmetijstvo v Združenih arabskih emiratih, vključno z ribolovom, je predstavljalo v začetku leta 1990 manjši del gospodarstva. Od nastanka ZAE, sta razpoložljivost kapitala in povpraševanje po svežih pridelkih začela spodbujati razvoj kmetijstva. Glavna območja gojenja so Sadaqah v Ras al-Haima. Falajdžal Muala v Umm al Kuvain, vadi ADH Dhayd v Šardžah, Al Avir v Dubaju in obalno območje v Fudžajra. Ta območja zavzemajo skupno 160.000 hektarjev. Večina obdelovalnih površin v ZAE je namenjena pridelovanju pravega datljevca. Gojijo jih v malih oazah. ZAE tudi finančno podpirajo kmete. Na primer, vlada ponuja 50-odstotno subvencijo za gnojila, semena in pesticide. Prav tako zagotavlja posojila za kmetijske stroje in tehnično pomoč. ZAE imajo enainštirideset kmetijskih enot. Število kmetov se vedno bolj povečuje. Pomanjkanje obdelovalnih površin, vročina, periodične jate kobilic in omejena oskrba z vodo so glavne ovire za kmetijstvo. Zaradi tega je moralo več kmetij prenehati s pridelavo. Med letoma 1979 in 1985, se je kmetijska proizvodnja povečala za šestkrat toliko . Kljub temu, so ZAE v 90-ih letih uvažali približno 70 odstotkov svojih potreb hrane. Glavni rastlinski pridelki, ki zadostujejo skoraj vsem državnim potrebam so: paradižnik, zelje, jajčevci, squash (rastlina podobna buči) in cvetača. Večina zelenjave prihaja iz Ras al-Haima. Poleg pravega datljevca, so druge sadne rastline agrumi in mango. V ZAE imajo razvito perutninarstvo in proizvajajo veliko mleka. Precejšnji prihodki so bili namenjeni za pogozdovanje in parke.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Prehrana: kuhinja Združenih arabskih emiratov je mešanica številnih bližnjevzhodnih in azijskih kuhinj. Sodobna prehrana Združenih arabskih emiratov vsebuje jedi s celega sveta. Jedi, ki so del kuhinje Združenih arabskih emiratov vključujejo: arabski kruh, kamelje meso, dateljne, ribe, kebab in ovčje meso. V ZAE pijejo še posebej tradicionalni čaj in kamelje mleko.

Glasba

Glasba Združenih arabskih emiratov, izhaja iz glasbene tradicije vzhodne Arabije. Plesne pesmi ribičev na tem območju so tudi dobro poznane. Liva je vrsta glasbe in plesa, ki se je razširila pretežno v skupnostih, v katerih so potomci Bantu ljudstev iz regije Afriška velika jezera.

Šport

V Združenih Arabskih Emiratih je šport zelo razširjen in priljubljen. Najbolj priljubljen šport je nogomet. Drugi priljubljeni športi so: tenis, namizni tenis, kolesarstvo, golf, badminton, kriket, košarka, dirke s kamelami in ragbi.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Dubaj nima sistema naslovov ter nima poštne kode. Če želi pošiljatelj pravilno poslati paket, mora na pismu nakazati pravilno smer do cilja omenjenega paketa. Dubaj nima kanalizacijskega sistema, namesto tega uporabljajo tovornjake, ki vozijo iztrebke celega mesta daleč naokrog. Če želite piti alkohol doma, morate pridobiti dovoljenje. V Dubaju je še igrišče za golf, ki zahteva 4.000.000 litrov vode na dan. V Dubaju gradijo Masdar City, mesto, ki se bo v celoti vzdrževalo na osnovi sončne energije in drugih obnovljivih virov energije. Bo trajnostno, brez ogljičnega odtisa in brez odpadkov. V Dubaju so zgradili umetno otočje, imenovano The World (Svet). 20,25 % operativnih gradbenih dvigal na svetu je v Dubaju.

ZAE kljub temu, da je velik izvoznik nafte je tudi glavni investitor v sončno energijo.

Ljudje, ki živijo v Dubaju v 80. nadstropju najvišje stavbe na svetu Burdž Kalifa, morajo počakati 2 dodatni minuti pred prekinitvijo svojega posta v svetem mesecu Ramadan, saj bodo lahko videli sonce dlje kakor tisti, ki so na cesti.

Perzijski zaliv je tudi znan kot Obala Piratov. Do leta 1853, naj bi plemena, ki so tam živela oropala trgovske ladje iz Indije. Rodovi istih družin, ki so vladale nad tistimi plemeni, so danes na vladi v Združenih arabskih emiratih.

Združeni arabski emirati so podarili prenosni računalnik vsakemu študentu v ameriški državi Missouri, potem, ko je tiste kraje opustošil tornado.

Znani nebotičnik Chrysler Building na Manhattnu je skoraj v celoti v lasti emirata Abu Dabi. Ferrari ima v lasti v Abu Dabiju največji pokriti tematski park na svetu. Imenuje se Ferrari World.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Fact sheet«. United Arab Emirates. U.ae. Pridobljeno 31. avgusta 2020.
  2. ↑ »A mandatory requirement for an English translation under Abu Dhabi Courts«. STA Law Firm. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  3. ↑ »UAE Population and Demographics«. Dubai Online. 2020.
  4. ↑ GMI Blogger. »United Arab Emirates Population Statistics 2022«. Global Media Insight – Dubai Digital Interactive Agency.[potreben boljši vir]
  5. ↑ »United Arab Emirates«. CIA World Factbook. 10. maj 2022.
  6. ↑ Stewart, Dona J. (2013). The Middle East Today: Political, Geographical and Cultural Perspectives. London and New York: Routledge. str. 155. ISBN 978-0415782432.
  7. ↑ Day, Alan John (1996). Political Parties of The World. Stockton. str. 599. ISBN 1561591440.
  8. ↑ »United Arab Emirates Constitution«. UAE Ministry of Justice. Pridobljeno 10. oktobra 2018.
  9. ↑ »Sheikh Mohamed bin Zayed Al Nahyan elected as new UAE president«. Gulf News. 14. maj 2022. Pridobljeno 14. maja 2022.
  10. ↑ »United Arab Emirates Population (2020)«. u.ae.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 »United Arab Emirates«. International Monetary Fund.
  12. ↑ »GINI index (World Bank estimate) – United Arab Emirates«. data.worldbank.org. World Bank. Pridobljeno 30. marca 2020.
  13. ↑ »Human Development Report 2021-22« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 15. december 2021. Pridobljeno 15. decembra 2021.[mrtva povezava]
  14. ↑ »United Arab Emirates's Constitution of 1971 with Amendments through 2004« (PDF). ConstituteProject.org. Pridobljeno 29. oktobra 2017.
  15. ↑ Habboush, Mahmoud. (10 October 2013) Call to naturalise some expats stirs anxiety in the UAE. Uk.reuters.com. Retrieved 10 October 2015
  16. ↑ »Labor Migration in the United Arab Emirates: Challenges and Responses«. migrationpolicy.org. 18. september 2013. Pridobljeno 12. februarja 2016.
  17. ↑ »United Arab Emirates country profile«. BBC News. 28. september 2016. Pridobljeno 23. oktobra 2016.
  18. ↑ »United Arab Emirates Population (2022)«. www.worldometers.info.
  19. ↑ 19,0 19,1 thedigitalphilatelist (8. januar 2021). »United Arab Emirates«. The Digital Philatelist (v angleščini). Pridobljeno 8. julija 2021.
  20. ↑ »Production of Crude Oil including Lease Condensate 2016« (CVS download). U.S. Energy Information Administration. Pridobljeno 27. maja 2017.
  21. ↑ U.S. Energy Information Administration, International Energy Statistics, accessed 17 January 2019.
  22. ↑ »United Arab Emirates profile«. BBC News. 14. november 2012.
  23. ↑ »IMF Data Mapper«. Imf.org. Pridobljeno 12. februarja 2016.
  24. ↑ Augustine, Babu Das (1. januar 2018). »New era in UAE as VAT takes effect«. GulfNews. Pridobljeno 12. julija 2018.
  25. ↑ »United Arab Emirates Archives«. Amnesty International (v angleščini). Pridobljeno 3. aprila 2022.
  26. ↑ »2013 Human Rights Reports: United Arab Emirates«. US Department of State. Sharia (Islamic law) courts, which adjudicate criminal and family law, have the option of imposing flogging as punishment for adultery, prostitution, consensual premarital sex, pregnancy outside marriage, defamation of character, and drug or alcohol abuse.
  27. ↑ »Report on the situation of journalists in the UAE Input for the Secretary General Report on the safety of journalists and the issue of impunity« (PDF). ohchr.org (v angleščini). Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. Pridobljeno 12. maja 2022.
  28. ↑ Heard-Bey, Frauke (2004). From Trucial States to United Arab Emirates. Motivate. str. 370. ISBN 978-1860631672.
  29. ↑ »UAE Oil and Gas«. Uae.gov.ae. 19. junij 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2008.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Združeni_arabski_emirati&oldid=6164563«